V Fokovcih hribski škrjanci še vedno veselo pojo

Petič smo hribskega škrjanca iskali v Fokovcih in ga tudi uspešno našli.

Učinek obnove travnikov viden že na polovici projekta

V projektu Gorička krajina se od leta 2018 izvaja obnova 108 ha opuščenih travnikov. Prvi rezultati so že vidni.

Rezultati popisa škrlatnega kukuja so znani

V projektu Gorička krajina se sklepajo pogodbe o varstvu z lastniki gozdnih zemljišč, kjer živi škrlatni kukuj.

Popisali razširjenost škrlatnega kukuja na območju Natura 2000 Goričko

Popis razširjenosti škrlatnega kukuja je razkril nova znanja o razširjenosti tega majhnega hrošča na Goričkem.

Akciji odstranitve gvana tudi v Dolencih in Markovcih

Velike količine netopirskega in golobjega gvana so bili odstranjeni tudi v Dolencih in Markovcih.

Odstranili golobje in netopirsko gvano v dveh cerkvah

Na podstrešju cerkve Marijinega vnebovzetja pri Gradu se nahaja največje znano kotišče navadnega netopirja (Myotis myotis) na območju Natura 2000 Goričko. Od več kot 180 odraslih netopirjev te porodniške skupine, jih je v letu 2019 kotilo vsaj 80 netopirk. Število netopirjev v porodniški skupini iz leta v leto počasi narašča. Leta 2014 jih je bilo 96 odraslih netopirjev oz. netopirk, v letu 2018 pa 138. Z namenom, da stanje ohranjenosti na podstrešju in v zvoniku cerkve še naprej ostane ugodno, sta se Župnija Grad in Javni zavod Krajinski park Goričko (JZ KPG) dogovorila za odstranitev netopirskega gvana na podstrešju (»ladja« cerkve) in v zvoniku cerkve ter za namestitev lesenega podesta nad zvonovi, ki bo v prihodnje prestrezal gvano pred padanjem po zvonovih in mehanizmu za zvonjenje. Pred tem sta bili decembra 2018 ob cerkvi nameščeni novi svetili s posebnima maskama, ki osvetljujeta samo fasado cerkve, ne osvetljujeta pa zgornjega roba strehe, kjer netopirji deloma izletavajo iz cerkve. Prvi del čistilne akcije smo zaposleni v JZ KPG izvedli že v marcu 2019, ko smo očistili gvano na podstrešju. Drugi del smo izvedli v januarju 2020, ko smo na podstrešju cerkve ponovno odstranili gvano netopirjev po kotitvi v 2019, hkrati pa smo očistili vse lesene in betonske etaže v zvoniku skupaj z namestitvijo lesenega podesta in plastične folije nad zvonovi. Folija bo služila lažjemu odstranjevanju gvana v prihodnje. Nameščena je tako, da ne moti preletov netopirjev iz spodnjih etaž v vrh zvonika, kamor se netopirji občasno umaknejo. Namen akcij je predvsem izboljšati sprejemljivost netopirjev med lastniki ali upravljavcev teh objektov z namenom dolgoročnega ohranjanja teh pomembnih zatočišč netopirjev.  Zaposleni v JZ KPG smo skupaj z domačini v januarju odstranili golobje in netopirsko gvano tudi v evangeličanski cerkvi v Gornjih Petrovcih. V njej prebiva manjša porodniška skupina poznega netopirja (Eptesicus serotinus), ki je v letu 2019 skupaj štela 18 odraslih netopirjev in mladičev. Odstranitev gvana je bila v Gornjih Petrovcih bolj zamudna kot iz cerkve pri Gradu, saj je bilo golobjega gvana veliko več kot netopirskega. Ocenjujemo, da je bilo iz cerkve v Gornjih Petrovcih ostranjeno od 100 do 120 kg golobjega in netopirskega gvana, med tem ko smo iz cerkve pri Gradu odstranili približno 30 kg gvana netopirjev in drobirja zidnih ometov.  Grad, 21.1.2020 Fotografije: G. Domanjko

V letu 2019 smo nadaljevali z obnovo goričke krajine

Z namenom, da nekaj več kot 100 ha, do leta 2018 opuščenih travnikov, naredimo znova privlačne za travniške vrste metuljev in ptic, kar je ena izmed osnovnih dejavnosti JZ KPG in da so ti travniki privlačni tudi za obiskovalce Goričkega ter domačine, ki bi želeli v prihodnje na teh travnikih pridelovati krmo za živino, smo se v projektu Gorička krajina lotili obnove oz. košnje travnikov. Da bi jih trajno ohranili smo v letu 2019 odkupili 56 travnikov, z lastniki preostalih travnikov pa smo sklenili pogodbe o košnji. Skupaj gre na celotnem območju Goričkega za 676 parcel v 42 katastrskih občinah. Pri tem smo nagovorili več kot 300 različnih lastnikov travnikov. Gre za zahteven podvig, saj obstoječi in pretekli lastniki ne živijo samo na Goričkem ali v Sloveniji, ampak še v 9 drugih državah po svetu, od Združenih držav Amerike do Avstralije. Obnova travnikov vključuje košnjo trave in deloma odstranitev lesne zarasti, če to prispeva k izpolnjevanju ciljev projekta na vsaki travniški parceli posebej. Odvisno od stanja travnika, smo travnik pokosili 1-krat, 2-krat ali 3-krat. Z lastniki kmetijskih zemljišč so bile sklenjene pogodbe o varstvu na 5 ha travnikov za velikega skovika, na 7,8 ha travnikov za hribskega škrjanca, na 2,5 ha travnikov za strašničinega in temnega mravljiščarja ter na 2,3 ha travniškega postavneža. Za namene izboljšanja stanja ohranjenosti metuljev mravljiščarjev in omejevanja tujerodnih invazivnih vrst je bil na travnikih v Dolencih v lasti RS vzpostavljen 2 ha pašnik. V okviru pogodb so lastniki travnikov že izvedli ukrepe, ki se nanašajo na košnjo travnikov ob primernem času za razvoj omenjenih treh vrst. Travnikov lastniki ne bodo mulčali ali gnojili. Za izvedene ukrepe pa bodo dobili plačilo. Pogodbe o varstvu so bile sklenjene z lastniki 40 glavatih vrb, ki so habitatna drevesa hrošču puščavniku in z lastniki 50 sadnih dreves s primernimi dupli v deblih dreves za gnezdenje velikega skovika. Lastniki bodo v naslednjih letih sami večkrat obrezal drevo ali odstranil belo omelo, za izvedene ukrepe pa bodo prav tako prejeli plačilo. Veliko časa smo namenili pripravi in izvedbi prve stalne razstave o netopirjih v Sloveniji, ki smo jo skupaj z domačini postavili v nekdanji šoli v Kančevcih in jo poimenovali PreŽiveti z netopirji. Skupaj s kmetijskimi svetovalci iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota smo v zadnjem četrtletju 2019 aktivno nagovarjali lastnike travnikov in visokodebelnih sadovnjakov, da bodo za namene ohranjanja metuljev mravljiščarjev in velikega skovika kosili travnike in ob tem puščali nepokošene pasove trave in hranilnih rastlin za metulje ter kobilice, ki so najpomembnejši plen velikega skovika. Hkrati bomo sklepali pogodbe z lastniki mejic, v katerih se prav tako prehranjuje ali živi veliki skovik. V mesecu septembru je bila izvedena tudi novinarska konferenca projekta s predstavitvijo dotlej izvedenih aktivnosti. V pričetku leta 2019 je bila izdana prva številka zloženke na temo netopirjev, v poletnih mesecih smo zaposleni izvedli več naravoslovnih dni za otroke goričkih OŠ in Biotehniške šole Rakičan. Za ljubitelje narave smo izvedli dva ornitološka izleta v Kančevcih, na katerih so udeleženci spoznali hribskega škrjanca in velikega skovika. Projektni sodelavci so si v aprilu ogledali tudi dobro prakso varstva hribskega škrjanca v Avstriji na območju Naravnega parka Mühlviertel.   Grad, 17.1.2020 Fotografije: G. Domanjko, T. Törnar, D. Kuronja, J. Gašparič, M. Podletnik

Habitatna drevesa za velikega skovika

Goričko je že od nekdaj znano po bogastvu ptičjega sveta in med največje posebnosti gotovo spada veliki skovik. Ta majhna sova, ki se pretežno prehranjuje z velikimi žuželkami, občasno tudi z malimi sesalci in plazilci, je sicer veliko bolj značilna za kraško-primorsko regijo. Številčnost populacije velikega skovika, ki je bila leta 1999 ocenjena na 180-200 gnezdečih parov, je danes ocenjena na okoli 60 gnezdečih parov. Za varstvo skovika je poleg varstva najpomembnejših prehranjevalnih habitatov (vrstno pestrih travniki in mejice), ključno tudi ohranjanje zadostnega števila primernih mest za gnezdenje. V preteklosti je veliki skovik gnezdil v duplih dreves, med katerimi so prevladovala sadna drevesa starih sort in v katerih je bilo nekoč zaradi številnih visokodebelnih sadovnjakov na voljo obilo dupel. Zaradi izginjanja visokodebelni dreves ter pomanjkanja naravnih dupel, so dupla v zadnjih letih nadomestile gnezdilnice, postavljene v številnih naravovarstvenih akcijah. Z namenom ohranjanja najpomembnejših še obstoječih naravnih dupel je JZ KPG v okviru projekta Gorička krajina z lastniki dreves sklenil pogodbe o varstvu 50 dreves - ti. habitatnih dreves. To so sadna drevesa različnih vrst, najpogosteje jablan, katera je projektni partner Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pregledal in zanje na podlagi popisa primernosti dupel (velikost vhodne odprtine, globina in velikost dupla) ocenil, da so primerna za velikega skovika. Pogodbe o varstvu, ki so veljavne do leta 2026, določajo, da morajo drevesa lastniki v tem obdobju v zameno za finančno nadomestilo trikrat obrezati z pomladitveno rezjo ter odstraniti morebitne grmičke bele omele. Dupla pri obrezovanju seveda ne smejo odstraniti.  V ukrep "habitatno drevo" so je med drugim vključila lastnica hruške, kjer je leta 2012 gnezdil par velikega skovika. Iz dupla sta takrat uspešno poletela dva mladiča. Ob habitatnih drevesih bodo nameščene tudi informativne tablice, na katerih si bodo lahko domačini in obiskovalci območja Natura 2000 Goričko prebrali več informacij o pomenu dupel in velikem skoviku.  Grad, 16.1.2020 Foto: D. Kuronja 

Za puščavnika obrezanih 40 vrb

Puščavnik je hrošč, ki ga na območju Natura 2000 Goričko najdemo predvsem v Ledavski dolini. Po ocenah strokovnjakov na Goričkem živi 2 % slovenske populacije. Njegov življenjski prostor so pogosto stare in velike vrbe, v katerih preživi celo življenje. Razvoj ličinke hrošča do odraslega hrošča traja do 4 leta, med katerim se ličinke hranijo z odmrlim lesom (t.i. lesnim muljem) vrb. Prisotnost vrste dokaj zlahka ugotovimo po značilnih iztrebkih, ki jih najdemo v notranjosti ali duplih dreves. Samci odraslih hroščev oddajajo značilen vonj po marelicah, s katerim privabljajo samice in ta sladkoben vonj lahko v poletnem času tudi sami zavonjamo. Na Goričkem najpogosteje živi v glavatih vrbah - belih vrbah, ki dobijo značilno obliko zaradi posebnega obrezovanja vej.  Zaradi dolgotrajnega razvojnega kroga, slabe mobilnosti vrste ter pomanjkanja primernega življenjskega prostora (starih dreves) je vrsta ogrožena in jo varujemo kot kvalifikacijsko Natura 2000 vrsto. Večina odraslih hroščev drevesa, kjer je živel kot ličinka, sploh ne zapusti. Če pa z njega odletijo, velikokrat nov dom predstavlja kar sosednje drevo.  Z namenom ohranitve ključnega življenjskega prostora puščavnika na Goričkem - glavatih vrb, je JZ KPG v okviru projekta Gorička krajina z lastniki 40 glavatih vrb v 5 katastrskih občinah sklenil pogodbe o varstvu dreves, kjer je bil leta 2018 puščavnik ob popisu vrb najden in so bile s strani strokovnjakov vrbe ocenjene kot primerne za sklepanje pogodb o varstvu. S pogodbo, ki je veljavna do leta 2026, so se lastniki zavezali, da bodo glavatim vrbam v tem času dvakrat obžagali vse veje oz. poganjke nad deblom. Namen obrezovanja vrb je zmanjševanja nevarnosti vetrolomov in razcepa dreves zaradi teže vej.  Hkrati je bilo v okviru projekta za puščavnika odkupljenih 2 ha travniških površin, kjer so bile ob robovih zasajene vrbe, ki bodo čez nekaj let primeren življenjski prostor puščavnika. Grad, 16.1.2020 Fotorgrafije: T. Törnar 

Razstava o netopirjih med počitnicami odprla vrata

V času jesenskih počitnic smo v okviru projekta Gorička krajina izvedli dva dneva odprtih vrat na prvi stalni razstavi o netopirjih v stari šoli v Kančevcih. Vrata razstave so bila odprta za vse obiskovalce v sredo, 31. 10. in v soboto, 2. 11. med 10. do 16. uro. Razstavo je v obeh dneh obiskalo okoli 100 obiskovalcev, predvsem družin iz različnih koncev Slovenije in tudi tujine, ki so v bližini preživljali dopust ali so se na Goričko podali na enodneven izlet. Obiskovalci so bili presenečeni nad skrivnostnim in izjemnim življenjem netopirjev. Večina obiskovalcev se je z netopirji že srečala, pri čemer so bili daleč najbolj nad njimi navdušeni najmlajši obiskovalci. Nekateri so nam celo zaupali, da bi z veseljem kakšnega odnesli kar s seboj domov. Tik pred počitnicami si je razstavo ogledala tudi skupina študentov etnologije in kulturne antropologije Univerze v Ljubljani.  Vabljeni tudi vi, da jo obiščete po dogovoru z Javnim zavodom Krajinski park Goričko pri Gregorju Domanjku (gregor.domanjko@goricko.info, 02-551-88-68) ali Župnijo Kančevci pri bratu Juriju Štravsu (031-545-108).

Prva stalna razstava o netopirjih je odprta!

Le kateri dan bi bil bolj primeren kot petek, 13., za razdriranje predsodkov o netopirjih? 23. mednarodno noč netopirjev v KP Goričko je v letu 2019 popestrila slavnostna otvoritev prve stalne razstave o netopirjih v Sloveniji. Razstava je na ogled v nekdanji šoli v Kančevcih. Razstavo odlikuje celovita predstavitev netopirjev in njihovih življenjskih prostorov z izjemnim prikazom zvezdnega neba. Na podstrešju nekdanje šole je eno od dveh znanih kotišč malega podkovnjaka na Goričkem. Netopirji se tu zadržujejo med aprilom in oktobrom. Za dolgoročno ohranjanje tega pomembnega kotišča je bil v okviru projekta Gorička krajina z lastnikom stavbe, Župnijo Kančevci, sklenjen dolgoročen dogovor o varstvu netopirjev.  Otvoritev razstave so pospremili nagovori predstavnikov Javnega zavoda Krajinski park Goričko in Župnije Kančevci, predavanje prim. mag. Branislave Belović o škodljivih vplivih svetlobnega onesnaževanja na zdravlje ljudi ter strokovno vodenje po razstavi Monike Podgorelec iz Slovenskega društva za preučevanje in varstvo netopirjev. Opazovanje in prisluškovanje netopirjem s pomočjo ultrazvočnih detektorjev so v okolici šole izvajali še drugi člani društva, med njimi tudi trenutno vodilni poznavalec netopirjev v Sloveniji, Primož Presetnik. Del razstave je tudi monitor, na katerem je mogoče v živo spremljati netopirje v kleti in na podstrešju.  Otvoritev razstave je pospremilo več kot 80 obiskovalcev z Goričkega in drugod, ki se je med vodenji in opazovanjem netopirjev družila ob domačih dobrotah goričkih ponudnikov in domačinov. V Javnem zavodu Krajinski park Goričko se zahvaljujemo za pomoč pri organizaciji dogodka Župniji Kančevci, še posebej patru Juriju Štravsu, Andreju Cifru, domačinom ter vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k dogodku. Razstava je na ogled po dogovoru z Javnim zavodom Krajinski park Goričko Župnijo Kančevci ter na dneve odprtih vrat: 15. septembra 2019, 30. oktobra 2019 in 2. novembra 2019. Vabljeni, da jo obiščete!  Zapis v Vestniku.

Prva tiskovna konferenca projekta

V petek, 13. septembra 2019 je na gradu Grad potekala prva tiskovna konferenca projekta Gorička krajina. Predstavniki vseh treh projektnih partnerjev - JZ Krajinski park Goričko, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter KGZS- Zavoda Murska Sobota so predstavili doslej izvedene aktivnosti ter prve rezultate.  V prvi polovici izvajanja projekta se je z varstvenimi ukrepi, kot sta odstranitev drevesne zarasti in košnja, pričela obnova 106 ha ekstenzivnih travnikov na 676 parcelah.  15 ha obstoječih visokodebelnih sadovnjakov je bilo obnovljenih s pomladitveno rezjo in odstranitvijo bele omele. Dodatnih, novih 25 ha travniških visokodebelnih sadovnjakov bo zasajenih v drugi polovici projekta. » Verjamemo, da težav pri iskanju zainteresiranih lastnikov travnikov ali že obstoječih sadovnjakov, ki bi radi na novo zasadili ali dopolnili stare sadovnjake ne bomo imeli,« je povedal Gregor Domanjko, vodja projekta pri vodilnem partnerju. Trenutno se zaključuje odkup 56 ha opuščenih travnikov v 42 katastrskih občinah, ki bodo po obnovi po koncu projekta predani v uporabo zainteresiranim kmetom. »Za varstvo velikega skovika naša svetovalna služba skupaj s projektnimi sodelavci aktivno nagovarja kmete, da puščajo pasove na travniku nepokošene, saj tam nato skovik lovi hrano«, je na tiskovni konferenci delo KGZS – Zavoda Murska Sobota predstavil vodja KSS dr. Stanko Kapun. Konec leta 2018 so bili ob devetih cerkvah po Goričkem zamenjani reflektorji, ki so osvetljevali cerkve z zatočišči netopirjev. 13 novih svetil sedaj osvetljuje le fasado in streho cerkve, zato se je lokalno zmanjšalo tudi svetlobno onesnaževanje. V nekdanji šoli v Kančevcih je bila v okviru projekta pripravljena prva stalna razstava o netopirjih v Sloveniji, ki je v celoti posvečena predstavitvi teh skrivnostnih, a žal še vedno pogosto neupravičeno preganjanih živali. Razstavo dopolnjuje zvezdno nebo s predstavitvijo ozvezdij. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je opravilo točkovni popis razširjenosti in popis rabe habitata hribskega škrjanca. Številčnost te vrste ptice je na Goričkem v zadnjih dvajsetih letih močno upadla. Danes njeno populacijo strokovnjaki ocenjujejo na 40 gnezdečih parov.  Katarina Denac, varstvena ornitologinja in vodja projekta pri DOPPS: »Popis rabe habitata hribskega škrjanca je bil izjemno zahteven, saj gre za majhno, skrivnostno in za popis zahtevno vrsto. Na naše presenečenje na Goričkem gnezdi  predvsem na njivah z ozimnim žitom in v prahi, čeprav je v preteklosti vrsta gnezdila na ekstenzivnih travnikih. Ti so sicer ostali glavno mesto za iskanje hrane.«  Po tiskovni konferenci so si udeleženci konference na terenu ogledali obnovljene travnike v Stanjevcih, ki so bili košeni v projektu z namenom varstva metuljev mravljiščarjev in travniških življenjskih prostorov. Med drugim so imeli udeleženci priložnost videti gosenico metulja mravljiščarja, katerega življenjski krog je zapleten in zato zahteva veliko več pozornosti pri varstvu. Zadnji modri cvetovi zavarovanega močvirskega svišča so razveselili ljubitelje rastlin. Po ogledu aktivnosti za izboljšanje stanja travnikov, so si udeleženci na kratko ogledali še zamenjana svetila v Križevcih in v lanskem letu obrezan sadovnjak v Ivanovcih. Višek ogleda pa je bil gotovo predpremierni obisk prve stalne razstave o netopirjih v stari šoli v Kančevcih.   

Projekt Gorička krajina na sejmu AGRA

Javni zavod Krajinski park Goričko se je med 24. in 29. avgustom predstavljal na sejmu AGRA v Gornji Radgoni. V okviru projekta Gorička krajina smo obiskovalcem predstavljali naše delo v mozaični kulturni krajini na Goričkem in predstavljali projektne aktivnosti. Obiskovalce stojnice je še posebno zanimalo ohranjanje narave, biotska raznovrstnost cvetočih travnikov, travniške vrste metuljev ter njihovi zanimivi življenjski krogi. Ob prihajajoči jeseni smo poudarjali pomen visokodebelnih sadovnjakov in mejic. Ljubitelji ptic so podali nekaj informacij o pojočih velikih skovikih in smrdokavrah. Seznanili smo jih tudi s prihajajočimi dogodki na gradu Grad in projektnih aktivnostih, ki jih bomo izvajali to jesen ter jih povabili k sodelovanju. Med vidnejšimi aktivnostmi sta gotovo projektna novinarska konferenca projekta Gorička krajina in otvoritev prve stalne razstave o netopirjih v Sloveniji v nekdanji šoli v Kančevcih 13. septembra 2019. Predvsem lastnike zemljišč na Goričkem smo obveščali tudi o možnosti k vključevanju v različna pogodbena varstva, k zasaditvam visokodebelnih sadovnjakov in košnji travnikov.

Košnja in obnova travnikov v projektu Gorička krajina se je začela

Košnja travnikov - izjava za javnost Javni zavod Krajinski park Goričko (JZ KPG) skupaj s partnerjema Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Kmetijsko gozdarska zbornico Slovenije - Zavod Murska Sobota (KGZS-ZMS), nadaljuje s prizadevanji za ohranitev in izboljšanje travniških habitatov za več vrst živali ter zmanjšanje deleža zaraščajočih travnikov na Goričkem. V okviru projekta Gorička krajina, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, se bo na območju Krajinskega parka Goričko od maja do konca oktobra izvajala košnja in obnova travnikov na skupni površini 106 ha na območju Natura 2000 Goričko. Košnja bo prilagojena vremenu ter stanju travnikov v naravi, izvajala pa se bo na travnikih, ki so bili odkupljeni ali na travnikih, kjer so bile z lastniki sklenjene pogodbe za košnjo. Košnjo bo izvajal izbrani zunanji izvajalec s svojimi podizvajalci. V skladu z načrtom košnje za posamezno parcelo se bo travnike, glede na njihovo stanje, kosilo enkrat, dvakrat ali trikrat letno. Vsa pokošena biomasa bo v primernem času odpeljana iz travnikov. Naravovarstveni ukrepi košnje in spravila biomase iz travnikov se bodo izvajali na 680 parcelah v 42 katastrskih občinah 9 parkovnih občin, ki so:  Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Križevci, Martinje, Lucova, Neradnovci, Panovci, Stanjevci, Šulinci, Ženavlje, Dolnji Slaveči, Grad, Kovačevci, Motovilci, Vidonci, Hodoš, Krplivnik, Kobilje, Gornji Slaveči, Kuzma, Matjaševci, Berkovci, Fokovci, Kančevci, Lončarovci, Motvarjevci, Selo, Središče, Otovci, Nuskova, Ocinje, Pertoča, Rogašovci, Ropoča, Sveti Jurij, Budinci, Čepinci, Dolenci, Domanjševci, Markovci in Šalovci. S košnjo in obnovo nameravamo izboljšati tri travniške habitatne tipe – nižinsko ekstenzivno gojeni travniki (HT 6510), travnike s prevladujočo stožko na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (HT 6410) ali polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (HT 6210). Izboljšali bomo habitate za metulje mravljiščarje in travniškega postavneža, za dve vrsti ptic (velikega skovika in hribskega škrjanca) in hrošča puščavnika. Travniki bodo po obnovi z opravljeno košnjo in/ali odstranitvijo dela ali večine lesne zarasti v boljšem stanju, kar pomeni, da bodo po obnovi ponovno uporabni za pridobivanje krme in s tem na voljo kmetom, ki redijo rastlinojede živali. Naš cilj je dela izvesti v skupno dobro in poleg povečanja biotske raznovrstnosti povečati tudi krajinsko pestrost. Morebitna vprašanja naslovite na Tadeja Törnarja, M: 041 681 740  ali T: 02 55 18 871 vsak delovnik med 8.00 in 14.00 ali po e-pošti: tadej.tornar@goricko.info ali na direktorico JZ KPG, Stanislavo Dešnik (e-pošta: stanka.desnik@goricko.info; T: 02 55 18 864.)   Grad, 27. 5. 2019 Avtor besedila in fotografij: Tadej Törnar

Načrti projekta Gorička krajina predstavljeni na mednarodni konferenci o traviščih

Zaposleni na projektu Gorička krajina* so se 16. maja na Ptuju udeležili mednarodne konference z naslovom Izzivi in priložnosti multifunkcijskega upravljanja travišč, ki je potekala v okviru projekta Life to Grasslands. Namen konference je bil spodbujati dolgoročno večnamensko upravljanje travišč, mreženje strokovnjakov ter izmenjavo znanj in izkušenj o trajnostnem upravljanju travišč, vključno z vsemi izzivi sodobnih kmetijskih praks. Med predavatelji je nastopil tudi Gregor Domanjko iz Javnega zavoda Krajinski park Goričko (JZ KPG), ki je predstavil Učinkovito upravljanje ekstenzivnih travnikov na območju Natura 2000 Goričko. V svoji predstavitvi se je osredotočil na travnike, ki jih ima JZ KPG v svojem upravljanju. Predstavil je tri primere obnovljenih in nekdaj zaraščenih travnikov, ki jih JZ KPG kosi, tri primere pogodbenega varstva za namene ohranjanja travniških habitatnih tipov, travniškega postavneža in metuljev mravljiščarjev, ki jih bo JZ KPG sklepal s kmeti v projektu Gorička krajina, izkušnje pri upravljanju s travniki in usmeritve za naprej. Zaposleni na projektu Gorička krajina so na konferenci izkoristili priložnost in si izmenjali izkušnje o upravljanju s travišči z drugimi predstavniki zavarovanih območij narave v Sloveniji, iz Zavoda RS za varstvo narave in služb, ki delujejo na področju kmetijstva iz Slovenije in tujine. *Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.   Grad, 22. 5. 2019 Avtor besedila: Mojca Podletnik Avtor fotografij: Monika Podgorelec

Javni poziv za uporabo pašne ograje in zemljišč

Javni poziv za uporabo pašne ograje in zemljišč v okviru projekta Vzdrževanje kmetijske krajine za ptice in metulje na Goričkem Povezava na razpis   ˙Razpis je bil objavljen na spletni strani Javnega zavoda Krajinski park Goričko 7.6. 2019. Spletna stran je bila konec meseca junija arhivirana. Povezava na razpis je prenesana na novo spletno stran. Besedilo razpisa je dosegljivo s klikom na zgornjo povezavo.  

Koliko metuljev travniškega postavneža res živi na Goričkem?

V začetku meseca maja so v toplih in sončnih dneh strokovnjaki za metulje iz Centra za kartografijo favne in flore, na vlažnih travnikih na vzhodu in severu Goričkega, spremljali mikrolokacijsko razporejanje posameznik primerkov travniškega postavneža. Osnovni namen spremljanja metuljev je izračunati absolutno velikost populacije travniškega postavneža na območja Natura 2000 Goričko. Poleg tega pa s spremljanjem želimo določiti ključne travnike, ki jih bi jih želeli pozneje vključiti v t.i. pogodbeno varstvo (če gre za zasebne travnike) in na katerih bi lastniki za plačilo izvajali ukrepe, namenjene izboljšanju stanja travnika za ohranjanje travniška postavneža na njih. Terensko delo je zajemalo lovljenje vseh primerkov travniškega postavneža s pomočjo metuljnice, označitev ulovljenega metulja z zapisom zaporedne številke na njegova krila in njegovo izpustitev. Gre za metodo lova in ponovnega ulova, za katero si strokovnjaki za metulje vsako leto pridobijo dovoljenje od Agencije RS za okolje.* Skupaj so tako na enem izmed izbranih območij s travniki s travniško izjevko, hranilno rastlino metuljev, ulovili 152 različnih primerkov travniškega postavneža. Spodbudna informacija za vrsto na Goričkem in za JZ Krajinski park Goričko, ki upravlja z večino travnikov, kjer so metulje tudi ujeli. Na žalost je lepemu vremenu sledila ohladitev z večdnevnimi padavinami, ki so ustavile letanje metuljev in s tem prekinile razmnoževanje ter odlaganje jajčec na rozete travniške izjevke. Kako uspešni so bili metulji, bomo kmalu videli po odloženih jajčecih. * Metulje, ki spadajo med zavarovane vrste živali je brez ustreznega dovoljenja prepovedano loviti.   Popisi so bili izvedeni v sklopu projekta Gorička krajina, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.   Grad, 15. 5. 2019 Avtor besedila in fotografij: Gregor Domanjko

Hribski škrjanec v Kančevcih še poje

Javni zavod Krajinski park Goričko je v nedeljo, 28. aprila, skupaj z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, v okviru projekta Gorička krajina, organiziral drugi ornitološki izlet z naslovom Ali na Goričkem še poje hribski škrjanec. V uvodu je vodja izleta 41 ljubiteljem ptic, narave in Goričkega, ki so se zbrali v Kančevcih, predstavil ekološke značilnosti hribskega škrjanca (pojavljanje, prehrana, gnezdenje ipd.), potem pa so se odpravili na 3 urni obhod. Na obhodu so poleg značilnih ptičjih vrst kmetijske krajine, kot so pivka, zelena žolna, rjava penica, mlinarček, rumeni strnad, lišček in druge, opazovali in poslušali tudi hribskega škrjanca in smrdokavro. Vrsti, ki sta na izlet pritegnili največ udeležencev. Na poti skozi dobro ohranjeno tradicionalno kmetijsko krajino so organizatorji izleta udeležencem predstavili ukrepe za ohranitev hribskega škrjanca na območju Natura 2000 Goričko, ki je v zadnjih 20 letih predvsem zaradi sprememb v kmetijstvu doživela drastičen upad števila. V letu 1997 je bilo ocenjeno, da na Goričkem gnezdi okrog 240 parov hribskega škrjanca, medtem ko je bilo v letu 2018, na podlagi intenzivnega opazovanja in iskanja gnezd, število ocenjeno na 40 parov. Na izletu so udeleženci spoznali še marsikaj drugega, kot so na primer travniške vrste orhidej ali kukavice in zakaj je pomembno ohranjati mejice, travniške visokodebelne sadovnjake ter suhe travnike. Več o ukrepih za namene ohranjanja hribskega škrjanca v prihodnje na spletni strani. * Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj   Avtor besedila: Gregor Domanjko Avtor fotografij: Mojca Podletnik, Gregor Domanjko

Prvo odstranjevanje netopirskega gvana uspešno zaključeno

Zaposleni v JZ Krajinski park Goričko smo v sredo, 27. marca izvedli čistilno akcijo, v kateri smo odstranili netopirske in golobje iztrebke (gvano) iz prvih dveh etažah cerkvenega zvonika in iz podstrešja cerkve Marijinega vnebovzetja pri Gradu.Ob koncu čistilne akcije smo skupaj zbrali približno 60 kg netopirskega gvana in 50 kg golobjega gvana. Na delu podstrešja, kjer se v poletnih mesecih najraje zadržujejo netopirji, smo ob tem namestili manjši leseni podest in na njega pritrdili plastično ponjavo. S tem se bo v prihodnje olajšano čiščenje gvana, ampak smo tudi s temi mali ukrepi (lesni podesti in plasitčna ponjava) preprečili negativne učinke gvana na podstrešno konstrukcijo.Podstreha in zvonik v omenjeni cerkvi skupaj predstavljata pomembno zatočišče porodniške kolonije navadnega netopirja. Sodeč po podatkih pridobljenih s popisov, je to ključno netopirsko zatočišče, saj njihovo število z leti narašča. Leta 2018 jih je bilo zabeleženih 138, predlani 127, leta 2015 pa 86 (podatki so pridobljeni iz Monitoringov populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev). Netopirji so za človeka in druge živalske vrste pomembni tudi zato, ker so nepogrešljiv člen v prehranjevalni verigi, saj z lovljenjem nočnih žuželk uravnavajo njihovo število (en netopir lahko upleni do 2.500 komarjev v eni noči).Čistilna akcija je potekala v okviru projekta Gorička krajina (sofinanciran s sredstvi Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj), ki ga ne bi izvajali, če Goričko ne bi bilo del ekološkega omrežja območij Natura 2000. Grad, 2.4.2019 Besedilo in slika: Gregor Domanjko, Larisa Gregur

Iskanje hribskega škrjanca se nadaljuje tudi letos

Javni zavod Krajinski park Goričko vas v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije  v nedeljo, 28.4.2019 prisrčno vabi na ornitološki izlet v kulturno krajino Goričkega. Strokovnjaki, zaposleni v projektu Gorička krajina*, vas bodo popeljali na sprehod po slemenih okolice v Kančevcih, kjer bodo skupaj z vami ugotavljali ali na Goričkem še pojejo hribski škrjanci. Nekdaj pogosta gnezdilka je danes na Goričkem redko videna in slišana ter je med najbolj ogroženimi pticami. Vodniki vam bodo na izletu predstavili še druge značilne vrste ptic, ki živijo v mejicah, na suhih in negnojenih travnikih ter v travniških visokodebelnih sadovnjakih s starimi drevesi. Spoznali boste prosnika, rjavega srakoperja, pivko, rjava penico in smrdokavro ali upkaša.Zbirališče je pri Gasilskem domu Kančevci, Kančevci 8/a ob 9. uri. Izlet bo predvidoma trajal 3 ure. Oblecite in obujte se vremenu primerno in ne pozabite na pijačo in prigrizke. Vzemite še daljnogled in določevalne ključe o pticah in rastlinah.Za dodatne informacije se obrnite na Gregorja Domanjka (M: 031 340 399 ali pišite na gregor.domanjko@goricko.info).Prisrčno vabljeni tudi na letošnji izlet iskanje hribskega škrjanca. * Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj   Grad, 28. 3. 2019 Avtor besedila: Larisa Gregur, Stanislava Dešnik

Izšla je prva številka novičnika projekta Gorička krajina

V sklopu projekta Gorička krajina imamo predvideno izdajo štirih številk novičnika v angleškem jeziku. Namen izdaje teh novičnikov je predstavitev območja Natura 2000 Goričko in izvedenih projektnih aktivnosti obiskovalcem in zainteresiranim ljudem iz tujine. Prva številka novičnika je osredotočena na netopirje Goričkega, govora je pa tudi o projektu in samem Goričkem. Želimo vam prijetno branje! Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj   Grad, 28. 3. 2019 Avtor besedila: Larisa Gregur

Javne predstavitve projekta Gorička krajina

V sklopu projekta Gorička krajina smo v letu 2018 izvedli 4 javne predstavitve projektne vsebine in aktivnosti, v sklopu katerih se nam zainteresirani pridružijo. Predstavitve smo izvedli v januarju in februarju, in sicer v Gornjih Slavečih, Svetem Juriju, Korovcih in Otovcih. Letos smo z javnimi predstavitvami nadaljevali na vzhodu Krajinskega parka Goričko. 12. februarja 2019 smo v Markovcih v Peterlougu za zainteresirane lokalce imeli projektno predstavitev, po kateri je sledila razprava. Šesto predstavitev smo izvedli v Gornjih Petrovcih dne 7. marca v gostišču Zlatica. Na obeh predstavitvah smo poslušalcem predstavili aktivnosti, ki se izvajajo v njihovi okolici oz. občini. Gradivo iz zadnje predstavitve si lahko ogledate v priponki. Za dodatne informacije in morebitna vprašanja nas kontaktirajte na 02-55-18-871, nam pišite na tadej.tornar@goricko.info ali nas osebno obiščite na sedežu Javnega zavoda Krajinski park Goričko. Avtor besedila: Larisa Gregur Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.  

Stanje temnega in strašničinega mravljiščarja na Goričkem dobro

V okviru projekta Gorička krajina je Center za kartografijo favne in flore (CKFF) v juliju in avgustu opravil popis, ki bo služil kot osnova za sklepanje pogodbenega ali skrbniškega varstva populacij in spremljanje učinkovitosti ukrepov za strašničinega (Phengaris teleius) in temnega mravljiščarja (Phengaris nausithous) ter kot osnova za preverjanje učinkovitosti ukrepov na koncu projekta.Strašničin mravljiščar je v Sloveniji sicer splošno razširjen, vendar redek. Temni mravljiščar je omejen zgolj na severovzhodno Slovenijo. Obe vrsti metuljev sta habitatna specialista, saj v svojem življenjskem krogu potrebujeta zdravilno strašnico (Sanguisorba officinalis), ki je  hranilna rastlina gosenic, kot tudi mravlje iz rodu Myrmica. V mravljiščih teh mravelj gosenice metuljev namreč preživijo večino svojega življenja. Goričko predstavlja eno od glavnih zgoščin razširjenosti obeh vrst v Sloveniji in ob upoštevanju še sosednje Madžarske, je to območje eno od najpomembnejših v tem delu Evrope. Na vzhodnem in osrednjem delu Goričkega sta veliko bolj pogosta in bolj številčna kot na zahodnem delu, vendar se primerni habitati za obe vrsti metulja vsako leto zmanjšujejo. CKFF je opravil popis na izbranih 23 ha travnikov na območju Natura 2000 Goričko, ob tem pa so pregledali še več kot 300 ha travnikov za namene sklepanja pogodbenega varstva. CKFF je tudi določil najpomembnejše travnike s prisotnostjo obeh vrst mravljiščarjev in priložili varstvene smernice za sklepanje pogodbenega ali skrbniškega varstva. Pogodbeno ali skrbniško varstvo vključuje dogovor med JZ KPG in lastnikom, da bo lastnik pokosil travnik z zdravilno strašnico, preden začenjo letati metulji mravljiščarji. To je predvidoma konec maja ali v začetku junija ter v drugi polovici avgusta ali septembra. Na travniku bo pustil del nepokošene trave, pokošeno travo pa posušil in odpeljal iz travnika. Za izvedbo ukrepov bo prejel določen znesek. Strašničin mravljiščar je bil zabeležen na 149 ha površin, temni mravljiščar pa na 150 ha. Skupno so zabeležili 871 osebkov strašničinega in 1.119 osebkov temnega mravljiščarja. Več si lahko preberete v poročilu CKFF. Avtor besedila: Barbara Zakšek (CKFF) in Tadej Törnar Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Namestili netopirjem prijaznejša svetila

Na Goričkem je bilo doslej zabeleženih 17 od 30 vrst netopirjev, ki živijo v Sloveniji. Njihova najpomembnejša zatočišča so zvoniki in podstrešja cerkva ali kapel, kleti in podstrešja opuščenih stavb ter dupla debelejših dreves v gozdovih. Iz svojih dnevnih zatočišč izletavajo takoj po sončnem zahodu, ko je v zraku največ žuželk, s katerimi se prehranjujejo. Z raziskavami je bilo ugotovljeno, da netopirji ki prebivajo v zvonikih ali na podstrešjih cerkva, osvetljenih z umetno svetlobo, izletavajo pozneje, saj dobijo napačno informacijo o naravni svetlobi in s tem o času dneva. S poznejšim izletavanjem netopirji zgrešijo višek aktivnosti žuželk v zraku, kar se pozna na prehranjenosti samic in mladičev. Zaradi motenj z umetno svetlobo lahko netopirji osvetljeno stavbo celo povsem zapustijo.   Decembra smo v JZ Krajinski park Goričko v okviru projekta Gorička krajina ob cerkvah pri Gradu, v Bodoncih, Gornjih Petrovcih, Križevcih, Markovcih, Dolencih, Domanjševcih in Kobilju ter ob kapeli v Fokovcih zamenjali razsvetljavo in namestili 13 novih svetil. Gre za izbrane sakralne objekte z zatočišči navadnega netopirja in malega podkovnjaka. Nova svetila s posebnimi maskami s silhuetami cerkva bodo zmanjšala svetlobno onesnaženost območja Natura 2000 Goričko, saj svetila osvetljujejo samo fasado, streho in zvonik cerkve. Svetila ne osvetljujejo izletnih odprtin netopirjev ali osvetljujejo dele cerkva, kjer netopirji ne izletavajo. V svetilih so nameščene šibkejše sijalke do največ 150 W, ki oddajajo toplo, rumeno-belo svetlobo, zato se bo poraba električne energije predvidoma zmanjšala do 10 x. Vse v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja v okolju. Kljub temu bodo sijalke dovolj močne, da bodo cerkve zadostno in primerno osvetljene.  Po dogovoru z duhovniki nova svetila ne bodo osvetljevala cerkva in kapelo celo noč, ampak jih bodo ugašali po 23. uri. Hkrati smo stare in neustrezne reflektorje, ki jih nismo zamenjali, enostavno odstranili. Po dogovoru tako 8 cerkva in 1 kapelo zdaj ne osvetljuje več 26, ampak 13 svetil. Poslej bodo negativni vplivi pretiranega osvetljevanja manjši ne samo na živali, ampak tudi na ljudi.  Primeru dobre prakse zmanjševanja svetlobnega onesnaževanja na območju Natura 2000 Goričko je sledila Občina Šalovci, ki je prav tako naročila in že zamenjala razsvetljavo ob zvoniku v Budincih. Besedilo in foto: Gregor Domanjko Decembra smo v JZ Krajinski park Goričko v okviru projekta Gorička krajina ob cerkvah pri Gradu, v Bodoncih, Gornjih Petrovcih, Križevcih, Markovcih, Dolencih, Domanjševcih in Kobilju ter ob kapeli v Fokovcih zamenjali razsvetljavo in namestili 13 novih svetil. Gre za izbrane sakralne objekte z zatočišči navadnega netopirja in malega podkovnjaka. Nova svetila s posebnimi maskami s silhuetami cerkva bodo zmanjšala svetlobno onesnaženost območja Natura 2000 Goričko, saj svetila osvetljujejo samo fasado, streho in zvonik cerkve. Svetila ne osvetljujejo izletnih odprtin netopirjev ali osvetljujejo dele cerkva, kjer netopirji ne izletavajo. V svetilih so nameščene šibkejše sijalke do največ 150 W, ki oddajajo toplo, rumeno-belo svetlobo, zato se bo poraba električne energije predvidoma zmanjšala do 10 x. Vse v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja v okolju. Kljub temu bodo sijalke dovolj močne, da bodo cerkve zadostno in primerno osvetljene.  Po dogovoru z duhovniki nova svetila ne bodo osvetljevala cerkva in kapelo celo noč, ampak jih bodo ugašali po 23. uri. Hkrati smo stare in neustrezne reflektorje, ki jih nismo zamenjali, enostavno odstranili. Po dogovoru tako 8 cerkva in 1 kapelo zdaj ne osvetljuje več 26, ampak 13 svetil. Poslej bodo negativni vplivi pretiranega osvetljevanja manjši ne samo na živali, ampak tudi na ljudi.  Primeru dobre prakse zmanjševanja svetlobnega onesnaževanja na območju Natura 2000 Goričko je sledila Občina Šalovci, ki je prav tako naročila in že zamenjala razsvetljavo ob zvoniku v Budincih. Avtor besedila: Gregor Domanjko Prispevek RTV SLO (z dne 19.12.2018): https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174583764?jwsource=cl Članek Vestnik (z dne 19.12.2018): https://www.vestnik.si/na-gorickem-z-novimi-svetili-zmanjsujejo-svetlobno-onesnazenje-6632623   

Nova spoznanja o hribskem škrjancu

Hribski škrjanec (Lullula arborea) je ptica selivka, ki gnezdi tudi na območju Natura 2000 Goričko. V zadnjih 20 letih je številčnost njegove populacije na Goričkem močno upadla s 180-240 parov leta 1997 na 20-30 parov leta 2016. Na upad so močno vplivali intenzifikacija kmetijstva, zaraščanje in preoravanje travnikov v njive. Zato je hribski škrjanec vključen v projekt Gorička krajina, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V okviru tega projekta je projektni partner DOPPS v gnezditveni sezoni 2018 opravil točkovni popis na 120 naključnih točkah. Več parov je bilo odkritih na nekomasiranih (10 parov) kot komasiranih območjih (7 parov). Ugotavljali so tudi njegovo rabo habitata za namen določitve prehranjevalnih ali gnezditvenih površin, ki bi bile primerne za sklepanje pogodbenega varstva. Odkrili so, da hribski škrjanec gnezdi med gostejšo in višjo vegetacijo, ki ga zakrije pred plenilci. Kot pomembna gnezdišča so se izkazale njive z ozimnimi žiti (redko zasejane ali zasajene na peščenih-prodnatih tleh), prahe in preorane njive, kjer gnezdo lahko skrijejo v zavetju grud ali plevelov. Slednje v nekaterih primerih predstavlja problem po začetku gnezdenja, saj leglo lahko propade zaradi kasnejših kmetijskih opravil. Hribski škrjanci so se najraje prehranjevali na površinah z velikim deležem golih tal in na ekstenzivnih suhih travnikih. Po pridobljenih podatkih lahko v letu 2018 sklepamo na 40 gnezdečih parov na Goričkem. Med najpomembnejša območja za vrsto spadajo Budinci, Dolenci, Fokovci, Lončarovci, Panovci, Kukeč, Kančevci, Krplivnik, Šulinci in Ženavlje. Več podrobnosti si lahko preberete v poročilih DOPPS. Avtorja besedila: Katarina Denac, DOPPS; Tadej Törnar

Iskanje puščavnika je obrodilo sadove

Al Vrezec, strokovnjak za hrošče, je za namene opredelitve dreves primernih za pogodbeno varstvo za ohranjanje vzhodnega puščavnika (Osmoderma barnabita) na zahodnem območju Natura 2000 Goričko v juliju pregledal 230 dreves vrb (Salix spp.). Pregled drevesnega mulja v dostopnih duplih je pokazal, da je puščavnik na območju splošno razširjen. V pregledu je bilo 43 (19 %) dreves ocenjenih kot neprimernih za sklepanje pogodbenega varstva, 10 (4 %) kot primernih brez sklepanja pogodbenega varstva, 77 (33 %) kot primernih s pogojno možnostjo sklepanja pogodbenega varstva in 100 (43 %) kot primernih za sklepanje pogodbenega varstva. Podane so tudi smernice za upravljanje z drevesi za dolgoročno zagotavljanje habitata puščavnika. Za dolgoročno ohranjanje populacije puščavnika je potrebno ohraniti in razširiti mrežo dreves po celotnem območju, razdalja med sosednjimi drevesi naj ne presega 250 m. Za zagotovitev večjih populacijskih jeder je smiselno izbirati drevesa v gručastih ali linijskih sestojih. V nekoč že obrezanih glavatih vrbah je potrebno nadaljevati z vzdrževanjem dreves. Javni zavod Krajinski park Goričko bo zato v sklopu projekta Gorička krajina* z zainteresiranimi lastniki stopil v kontakt in sklenil pogodbeno varstvo za dolgotrajno ohranjanje ustreznih habitatov za puščavnika. Več si lahko preberete v poročilu. Avtorja besedila: Al Vrezec in Tadej Törnar

Stanje travnikov na Goričkem

V okviru projekta Gorička krajina* je bil izveden popis habitatnih tipov in njihove ohranjenosti na območju Natura 2000 Goričko. Botaniki Fakultete za naravoslovje in matematiko (FNM) so v juniju, juliju in avgustu izvedli popise na terenu. Namen popisa je določitev habitatnih tipov ter prisotnost izbranih vrst rastlin zdravilne strašnice (Sanguisorba officinalis), travniške izjevke (Succisa pratensis), kanadske zlate rozge (Solidago canadensis) in orjaške zlate rozge (Solidago gigantea) ter določitev deleža poraščenosti slednje. Popisi so bili izvedeni na skupno 475 parcelah v skupni površini 67,3 ha ekstenzivnih travnikov v 41 katastrskih občinah. Na podlagi popisov je bila izdelana prostorska baza s podatki o značilnostih parcel. Največ,  49 ha ali 76 % vseh popisanih travnikov, pripada nižinskim ekstenzivno gojenim travnikom (HT 6510). Suhi travniki, ki so pomembna rastišča travniških orhidej (HT 6210*), so predstavljali 2% površin, 5 % pa mokrotni travniki s stožko (HT 6410). Travnikov so v različnih stadijih zaraščanja. Z namenom izboljšanja stanja ohranjenosti habitatnih tipov HT 6210 (polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh), HT 6510 (nižinski ekstenzivno gojeni travniki) in HT 6410 (travniki s prevladujočo stožko na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh), se bo v okviru projekta Gorička krajina glede na posamezni habitatni tip travnika v nadaljnjih treh letih izvajala košnja in obnova 70 ha teh travnikov. Predstavitev in analiza rezultatov se nahaja v poročilu FNM. Avtor besedila: Tadej Törnar

Kotišče malega podkovnjaka rešeno

Na podstrešju stare šole v Kančevcih, kjer je znano kotišče malega podkovnjaka (Rhinolophus hipposideros), so se od druge polovice aprila do začetka oktobra 2018 opravljali popisi te vrste netopirja. Skupaj s kotiščem v zvoniku grajske kapele na gradu Grad, sta to edini znani lokaciji kotišč te vrste na območju Natura 2000 Goričko. Namen popisov je bil natančen popis mest visenja, števila malih podkovnjakov in mikroklimatskih razmer (vlage in temperature) ter ocenitev razmnoževalnega uspeha malih podkovnjakov na omenjeni lokaciji. V aprilu 2018 je Župnija Kančevci izvedla obnovo dotrajane strehe stare šole v Kančevcih. Popise je izvedel Center za kartografijo favne in flore (CKFF) v sklopu projekta Gorička krajina*. CKFF je v izdelanem poročilu podal dodatne ohranitvene ukrepe, s katerimi bi se stanje kotišča in razmnoževalni uspeh te vrste izboljšala. Predstavnike Župnije Kančevci smo s končnimi izsledki popisov že seznanili in z njimi sklenili pogodbo o varstvu v kateri so se zavezali k izvajanju ukrepov za ohranitev te redke in ogrožene vrste netopirjev. Z enako metodologijo, kot je bila opravljena v tem letu, bo CKFF leta 2021 v zadnjem letu izvajanja projekta, ponovno popisal kotišče malega podkovnjaka na podstrešju stare šole in podal oceno uspešnosti izvedenih ukrepov. Več si lahko preberete v poročilu CKFF. Avtorja besedila: Primož Presetnik, CKFF; Tadej Törnar Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.  

Travniški postavnež močno ogrožen

Center za kartografijo favne in flore (CKFF) je v okviru projekta Gorička krajina v avgustu opravil popis, ki bo služil kot osnova za sklepanje pogodbenega ali skrbniškega varstva populacij in spremljanje učinkovitosti ukrepov za travniškega postavneža (Euphydryas aurinia). Popis je bil opravljen na 14 izbranih lokacijah na območju Natura 2000 Goričko na nepokošenih ekstenzivno rabljenih travnikih s hranilno rastlino gosenic te vrste metulja, travniško izjevko (Succisa pratensis). Travniški postavnež je metulj, ki ima v Evropi splošno razširjen, a ga ogroža izginjanje travnikov na revnih tleh. V Sloveniji je zavarovana vrsta in je uvrščen tudi na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije. Zgornja stran kril tega srednje velikega metulja je oranžno in rjavo lisasta, spodnja stran pa je svetlejša z več lisami rumenkastih odtenkov. Zgodaj poleti ga lahko vidimo letati in posedati po cvetovih na suhih ali vlažnih traviščih. Na Goričkem se pojavlja na mokrotnih travnikih. Gosenice se zadržujejo v gnezdih (svilnatih zapredkih tik nad tlemi) in so bile najdene le na območju naravne vrednote v Motvarjevcih. Na podlagi 21 najdenih gnezd  se velikost tamkajšnje populacije ocenjuje na 300 do 400 osebkov. Natančnejšo oceno bomo dobili v letu 2019 ob ponovnem popisu travniškega postavneža. Na omenjenem območju je smiselno sklepati pogodbeno ali skrbniško varstvo za izboljšanje habitata metulja. Prav tako je smiselno sklepanje oz. izvajanje ukrepov za izboljšanje travnikov  z travniško izjevko na vzhodnem in severnem delu Goričkega v bližini madžarskih populacij. Zainteresirane lastnike bomo na teh območjih nagovarjali, ali bi se bili v zameno za plačilo pripravljeni vključiti v pogodbeno ali skrbniško varstvo ter izvajati poseben režim rabe travnikov. Za ohranitev travniškega postavneža je ključna mozaična košnja, pri kateri se pusti pas s hranilno rastlino na travniku nepokošen. Za varstvo travniškega postavneža je najprimernejši čas za košnjo na Goričkem v maju. CKFF bo s svojimi popisi v prihajajočih letih nadaljeval in na površinah, kjer bo sklenjeno pogodbeno varstvo, spremljal učinkovitost izvedenih ukrepov. Več si lahko preberete v poročilu CKFF. Avtor besedila: Barbara Zakšek, CKFF; Tadej Törnar Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.  

Iskanje puščavnika

V okviru projekta Gorička krajina je ena od aktivnosti tudi pogodbeno varstvo za puščavnika, redko in v Evropi ogroženo vrsto hrošča. Puščavnik (Osmoderma eremita) za svoj razvoj potrebuje debelejša drevesa listavcev z dupli, saj ličinka in odrasla žival živita v trohnečem lesu drevesa. Najpogosteje ga sicer lahko najdemo v lipah, hrastih in sadnem drevju, na območju Natura 2000 Goričko pa ga najdemo predvsem v glavatih vrbah. To so vrbe različnih vrst, najpogosteje je to bela vrba (Salix alba), ki je značilno obliko dobila zaradi obžagovanja »na glavo«. K ogroženosti poleg pomanjkanja starejših in debelejših  dreves pripomore tudi dolg razvojni krog. Razvoj ličinke do odraslega hrošča lahko traja tudi do 5 let, odvisno od razpoložljivosti hrane. Ličinke so saprofiti – prehranjujejo se z odmirajočim lesom. Odrasli hrošči so zelo slabo mobilni, saj se v primeru nesklenjene mejic s primernimi drevesi, premikajo le do nekaj 100 m (300-400 m). V primeru, da živijo v drevesu, ki je del mejice (npr. obvodna zarast z vrbami ali lipov drevored), se lahko selijo tudi na daljše razdalje. Odrasle hrošče je težje opazovati, jih pa lahko zavohamo, saj samci za privabljanje samičk izločajo spolne feromone, dišečo kemijsko snov, ki imajo vonj podoben vonju marelic. Prav samice puščavnikov so tiste, ki so mobilne.  Namen Javnega zavoda Krajinski park Goričko (JZ KPG) je ohraniti čim več starejših dreves glavatih vrb s puščavnikom, zato bomo z lastniki vrb v prihodnje sklepali pogodbe za dolgoročno ohranjanje vrb. Za izbiro ustreznih dreves s puščavnikom je JZ KPG izbral strokovnjake, entomologe, ki so v soboto, 21. julija, na zahodnem delu območja Natura 2000 Goričko, pregledali 230 dreves glavatih vrb in preverili prisotnost hrošča v vrbi. Prisotnost hrošča se najlažje in najbolj zagotovo ugotovi po značilnih iztrebkih ličink. Rezultati pregleda bodo tako poleg informacij o trenutnem pojavljanju vrste lahko služili tudi pri načrtovanju novih ukrepov za izboljšanje habitata te vrste in vzpostavitvi varstvenih režimov.  Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

V jedilnici velikega skovika

V okviru projekta Gorička krajina, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (http://www.eu-skladi.si/), smo poleti z GPS sledilnima napravama opremili dve samici velikega skovika. Gaia in Hestia, ki sta imeni dobili po grških boginjah, sta sledilni napravi nosili teden dni. Vsako noč je GPS v 10 minutnih razmakih beležil njune lokacije. Podatke smo pridobili po ponovnem ujetju samic, ko smo jima naprave odstranili. Videti je, da sta se zadrževali predvsem na robovih različnih življenjskih okolij, npr. med visokodebelnim sadovnjakom in travnikom, travnikom in njivo, v travnatih pasovih med njivami in ob cesti, na robu gozda, v mejicah. To ni presenetljivo, saj veliki skovik vedno lovi s preže, ki jo lahko predstavlja drevo, grm, količek ograje, streha stavbe ali namensko postavljena lovna preža. Ravno slednje, ki so bile na več lokacijah v Markovcih postavljene v okviru projekta Gorička krajina, so že kar v prvi sezoni uspešno odigrale svojo vlogo, saj jih je Gaia s pridom uporabljala. Statistična analiza zbranih podatkov sledi v zaključnem letu projekta, leta 2021, ko se bo letošnjima samicama pridružilo še 18 opremljenih velikih skovikov.  Avtorica besedila: Katarina Denac, DOPPS

Hribski škrjanec - novi podatki na Goričkem

V okviru projekta Gorička krajina, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (http://www.eu-skladi.si/), smo se v spomladanskem delu gnezditvene sezone posvetili hribskemu škrjancu. Konec marca smo pričeli z iskanjem zasedenih teritorijev, v aprilu pa nadaljevali z ugotavljanjem njihove rabe življenjskega prostora.Nekoliko nas je presenetilo, da so se precej prehranjevali na njivah, kar je verjetno posledica redke in nizke vegetacije zgodaj v rastni sezoni. Kot prehranjevališča so bili pomembni tudi pusti, negnojeni travniki na plitvih peščenih tleh, ki imajo zaradi slabih rastnih pogojev velik delež golih tal, ter prahe. Slednje so močno poraščene s pleveli, katerih semena so pomemben vir hrane za hribskega škrjanca. Rastje na njih je dokaj neenakomerno razporejeno in različnih višin, kar vrsti ustreza tako za prehranjevanje kot gnezdenje. Dve odkriti gnezdi sta bili na njivah, eno na preorani v zavetju večje brazde zemlje, drugo na njivi ozimnega žita. Tudi drugod, kjer točnih lokacij gnezd sicer nismo odkrili, na podlagi vedenja ptic domnevamo, da so le-ta na preoranih njivah, njivah z ozimnim žitom in prahi. V primeru obeh odkritih gnezd je Javni zavod Krajinski park Goričko stopil v stik z lastnikoma, ki sta bila naklonjena varstvu vrste. Lastnik preorane njive je soglašal, da dela njive z gnezdom v velikosti okoli 100 m2 v letu 2018 ne bo prebranal in zasejal s poljščino. Žal je neurje, ki je v SV Sloveniji divjalo v začetku maja, leglo uničilo, upamo pa, da si bosta škrjanca na ohranjenem delu naredila nadomestno gnezdo. Lastnik njive z ozimnim žitom je ravno tako pristal, da dela njive z gnezdom do konca gnezditvene sezone ne bo obdeloval. To gnezdo je na dan odkritja doživelo pravo dramo, saj je lastnik med raztrosom umetnega gnojila, še ne vedoč za gnezdo, ponesreči s traktorjem povozil njegov zunanji rob. K sreči so jajca preživela, samička pa je leglo naslednji dan povečala še za enega in je tako sredi maja valila štiri jajca.Videti je, da so njive za hribskega škrjanca zaradi časovnega sovpadanja s kmetijskimi opravili (oranje, brananje, setev, nanos fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil) prej ekološka past kot pa dober gnezditveni prostor. Velik upad populacije na Goričkem od konca 90.-tih let 20. stoletja zato ne preseneča. Tu se kar sama ponuja primerjava s pribo Vanellus vanellus, ki je ravno tako v večini Slovenije prešla s travnikov na njive. Njen gnezditveni uspeh je posledično prepičel za dolgoročno stabilnost populacije. Priba je travnike zamenjala za njive  v večini svojega naselitvenega območja, zaradi česar je na svetovnem nivoju uvrščena med  vrste blizu ogroženosti (NT, near-threatened), v Evropi pa med ranljive vrste (VU, vulnerable). Hribskega škrjanca lahko očitno prizadenejo tudi močna neurja, ki so ob antropološko povzročenih podnebnih spremembah postala stalnica. Zanimivo bi bilo vedeti, ali so njegova gnezda v naravnih gnezdiščih, ki jih na primer na Krasu predstavljajo ekstenzivno obdelovani travniki in pašniki, umeščena v višjo in gostejšo vegetacijo in zato bolj varna pred neurji. Avtorica besedila: Katarina Denac, DOPPS

Pregled možnih zatočišč navadnega in dolgokrilega netopirja

V okviru projekta Gorička krajina je bil v mesecu juniju 2018 opravljen pregled stavb, ki predstavljajo možna zatočišča za dve kvalifikacijski Natura 2000 vrsti netopirjev - navadnega in dolgokrilega netopirja. Strokovnjak za netopirje Primož Presetnik iz CKFF je pregledal 24 stavb, med katerimi je v osmih našel sledi netopirjev. Od teh je bilo kar pet sakralnih in grajskih objektov, kar kaže na pomembnost teh objektov za netopirje. Med že poznana zatočišča netopirjev se poleg teh uvrščajo še grad Grad, kjer so netopirji prisotni celo leto ter več cerkva na območju Natura 2000 Goričko. Med njimi sta najpomembnejši cerkvi v Kobilju in pri Gradu. Več o pregledu v priponki.      

Ptice in metulji suhih ter mokrotnih travnikov

V sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) se bomo odpravili raziskovat najbolj severovzhodni del Goričkega, naravno vrednoto državnega pomena Bejčin breg v Budincih. Gre za območje izjemne ekosistemske vrednosti z redkimi živalskimi in rastlinskimi vrstami.Na izletu ne bomo spoznali samo značilnih ptic tega območja (npr. smrdokavre, prosnika, rjave penice, rjavega srakoperja), marveč se bomo seznanili tudi z dnevnimi metulji tega območja in varstvenimi ukrepi JZ KPG za zagotavljanje ugodnega stanja travniških vrst in habitatnih tipov.Nedelja, 17. 6. 2018, od 8.00 do 12.00Zbirališče: pred gasilskim domom v Budincih (Budinci 21a, 9204 Šalovci)Vodita: Kristjan Malačič in Larisa GregurInformacije in prijave: 041 670 956, kristjan.malacic@goricko.info                                     051 364 012,  larisa.gregur@goricko.infoNaložbo financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Nočni izlet "Sove na Goričkem"

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) vas skupaj z Javnim zavodom Krajinski park Goričko (JZ KPG) vabi na voden nočni izlet "Sove na Goričkem" v okviru projekta Gorička krajina. V soboto, 26. 5. 2018 se bomo med 20.30 in 23.00 v Markovcih seznanili z ekologijo velikega skovika, eno izmed šestih gnezdečih vrst sov na Goričkem in kateri v projektu namenjamo veliko aktivnosti. Zbirališče je v Markovcih pri župniji (Markovci 95, 9204 Šalovci) ob 20.30 uri. Za izlet boste potrebovali primerno terensko obutev in oblačila. S sabo vzemite naglavno svetilko in odsevni jopič. Izlet vodi Matjaž Premzl (051 379 495). Nočni izlet "Sove na Goričkem" poteka v sklopu projekta Gorička krajina, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Postavljanje lovnih prež za velikega skovika

V torek, 8. 5. 2018, smo zaposleni na Javnem zavodu Krajinski park Goričko v sklopu projekta Gorička krajina pričeli s postavitvijo lovnih prež na zahodnem delu območja Natura 2000 Goričko. Na območjih, kjer se pojavlja veliki skovik (po domače čuk), smo se v Nuskovi z zainteresiranimi lastniki dogovorili za postavitev približno 20 cm debelih in 3 metre visokih robinijevih okroglic. Približno pol metra v tla postavljene robinijeve okroglice bodo na območjih postavljanja velikemu skoviku in drugim pticam služile za lovljenje žuželk v bližnjih mejicah in travnikih. Postavljanje prež je potrebno, ker na teh območjih manjkajo naravne strukture, kot so posamezna drevesa ali mejice, ki bi tem živalim zagotavljale preže za lov. V petek, 1. 6. 2018 smo nadaljevali s postavljanjem prež na vzhodu, natančneje v Markovcih. Na območjih, kjer primanjkuje naravnih struktur, smo postavili 64 prež. S tem smo velikemu skoviku omogočili lažji ulov in boljši izplen plena oz. žuželk na bližnjih površinah, kot so travniki in grmovnice, v katerih se žuželke namnožijo. Tekom projekta bomo postavili še 315 prež na območju Natura 2000 Goričko. V sklopu projekta Gorička krajina bomo med drugim iskali zainteresirane, ki imajo na območju Natura 2000 Goričko ustrezna zemljišča za nadaljnje postavljanje prež, puščanje nepokošenih pasov in ohranjanje obstoječih mejic, z namenom povečanja prostorov, v katerih se lahko namnožijo žuželke, ki so hrana velikemu skoviku in drugim živalim. Zainteresirane, ki bi želeli del svojih parcel nameniti ohranjanju velikega skovika, pozivamo, da nas pokličejo na telefonsko številko 02-551-88-71 med ponedeljekom in petkom med 8. - 14. uro. Lahko nam tudi pišete na tadej.tornar@goricko.info. Postavljanje prež in ostale zgoraj omenjene aktivnosti se izvajajo v sklopu projekta Gorička krajina, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Hribski škrjanec še poje na Goričkem

Javni zavod Krajinski park Goričko je v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v nedeljo, 22. aprila 2018, pripravil ornitološki izlet »Ali na Goričkem še poje hribski škrjanec?«, ki je potekal v okviru projekta Gorička krajina. 28 udeležencev je v Dolencih spoznalo in opazovalo značilne ptice kulturne krajine kot so smrdokavra, vijeglavka, šmarnica, lišček, rumeni strnad in prosnik. Med sprehodom po mozaični kulturni krajini je vodja izleta Gregor Domanjko predstavil varstvene ukrepe, ki bodo v prihodnjih mesecih izvedeni za varstvo ogroženih vrst netopirjev, ptic in travnikov: » Med drugim bomo za varstvo hribskega škrjanca, čigar gorička populacija Goričkem šteje le še okoli 20 gnezdečih parov, sklepali pogodbe o varstvu z lastniki ali uporabniki tistih kmetijskih površin, kjer hribski škrjanci gnezdijo. Za odkrivanje lokacij njihovih gnezd ravnokar intenzivno skrbijo naši projektni partnerji iz DOPPS-a. S tem ukrepom bomo hribskim škrjancem omogočili uspešno gnezditev. Eno od potencialnih območij sklepanja pogodb o varstvu je tudi območje Dolencev, kjer se hribski škrjanec pojavlja vsako leto.« Da ta redka vrsta ptice res živi na tem območju, se je izkazalo tudi na izletu, kjer so udeleženci lahko najprej opazovali hribskega škrjanca in nato še poslušali njegovo značilno svatovsko petje v zraku. Dodatno so ornitološki izlet popestrile botanične redkosti suhih travnikov navadna kukavica in dišeči grmičasti volčin ter prelet najbarvitejših ptic – čebelarjev.Zapisala: L. Gregur

Izlet "Ali na Goričkem še pojejo hribski škrjanci"

V sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije se bomo na izlet odpravili v osrčje Krajinskega parka Goričko in se prepričali, ali po slemenih mozaične kulturne krajine v Dolencih še pojejo hribski škrjanci. Nekdaj pogosta gnezdilka spada danes med najbolj ogrožene ptice na Goričkem. Udeleženci izleta bodo spoznali še druge značilne vrste ptic v mejicah, na suhih in drugih ekstenzivno gojenih travniki ter v travniških visokodebelnih sadovnjakih, kot so prosnik, rjavi srakoper, pivka, rjava penica in smrdokavra. Izlet poteka v okviru projekta Gorička krajina. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Zaključen javni poziv za obrezovanje sadnih dreves

Javni poziv k vključitvi v aktivnost obrezovanja in odstranjevanja bele omele z visokodebelnih dreves se z dnem 21. marca 2018 zaključuje. Vsem, ki ste izkazali zanimanje za vključitev v to akcijo ali v njej sodelujete, se najlepše zahvaljujemo. Obrezovanje in odstranjevanje pol parazitske bele omele na terenu sicer še vedno poteka, medtem ko smo z naborom dreves za obrezovanje zaključili. Obrezovanje in odstranjevanje bele omele je namenjeno izboljšanju gnezditvenega prostora za velikega skovika in smrdokavre (upkaša) s podaljšanjem življenjske dobe teh dreves.

Obrezovanje dreves v visokodebelnih travniških sadovnjakih

V ponedeljek, 19. februarja 2018 smo v Čepincih začeli z obrezovanjem in odstranjevanjem bele omele z visokodebelnih sadnih dreves.  Sodelavci v projektu Gorička krajina bodo kmalu zaključili z obiskovanjem lastnikov visokodebelnih sadovnjakov na celotnem območju Natura 2000 Goričko, pri katerih smo označili drevesa starih sort jablan in hrušk ter z lastniki sklenili pogodbe o varstvu. Bela omela je polparazitska rastlina, ki drevo sčasoma tako izčrpa, da se drevo posuši in propade. S tem ne izgubimo samo drevesa s sadeži, ampak tudi drevesa z dupli.  Izbrani zunanji izvajalec z visokodebelnih sadnih dreves aktivno odstranjuje belo omelo in hkrati izvaja pomladitveno rez. S tem ukrepom bomo v sklopu projekta Gorička krajina, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, podaljšali življenjsko dobo teh dreves in še v prihodnje omogočili gnezdenje različnih živali. Veliki skovik (po domače čuk) in smrdokavra (po domače upkaš), ki se bosta že kmalu vrnila na Goričko, si v takih duplih visokodebelnih sadnih drevesih naredita gnezdo.

Predstavitev projekta v Korovcih in Otovcih

V sklopu projekta Gorička krajina, ki ga financirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, smo se v začetku februarja 2018 udeležili občnih zborov Govedorejskega društva Cankova in Sadjarskega društva Pomurja. Nagovarjali smo zainteresirane člane obeh društev in jih vabili, da se nam pridružijo v prihajajočih aktivnostih zasajevanja novih visokodebelnih sadovnjakov, košnji travnikov, postavljanju lovilnih prež in mnogo več… s prvimi aktivnostmi bomo začeli že v mesecu februarja, in sicer bomo po Goričkem obrezovali stare sorte visokodebelnih dreves.  Besedilo: L. Gregur

Predstavitev projekta v Gornjih Slavečih

V sredo, 17. 01. 2018 smo sodelavci projekta zainteresiranim kmetom v Gornjih Slavečih predstavili projekt Vzdrževanje kmetijske krajine za ptice in metulje na Goričkem oz. na kratko Gorička krajina, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V predstavitvi smo jih seznanili s pomenom izvedbe prihajajočih varstvenih ukrepov in aktivnosti, ki jih bomo izvajali v naslednjih 4 letih na območju Natura 2000 Goričko. 40 udeležencem smo našteli različne možnosti, s katerimi se bodo lahko tudi sami aktivno vključili v ohranjanje in izboljšanje življenjskih pogojev za 10 ogroženih vrst živali in 3 prednostnih habitatnih tipov. En del sredstev projekta, katerega vrednost znaša 1.785.353 €, bo tako med drugim namenjen ohranjanju obstoječih mejic, košnji in obnovi travnikov, vzdrževanju visokodebelnih sadovnjakov in obrezovanju glavatih vrb. Za dodatne informacije o projektu se lahko obrnete na: -          Larisa Gregur (larisa.gregur@goricko.info ali 02 55 18 871) -          Tadej Törnar (tadej.tornar@goricko.info ali 02 55 18 871) -          Jani Gašparič (jani.gasparic@goricko.info ali 02 55 18 871). Besedilo: L. Gregur

VRH

X

Preživeti z netopirji

1. 8., 10.00 -17.00 Kančevci, dan odprtih vrat