Pozitiven vpliv projektnih ukrepov tudi za velikega skovika

 K. Denac, DOPPS

Strokovnjaki so potrdili uspešnost izvedenih projektov za velikega skovika v okviru projekta Gorička krajina. Prisotnost naravovarstvenih površin, s katerimi upravlja Javni zavod Krajinski park Goričko, je imela na velikega skovika pozitiven vpliv.

Poročilo, Raba habitata velikega skovika (Otus scops) na območju Natura 2000 Goričko in ocena uspešnosti varstvenih ukrepovDOPPS, 2021. 

Ena izmed ciljnih vrst projekta Gorička krajina je tudi veliki skovik, majhna sova, ki se hrani predvsem z velikimi kobilicami, bramorji in poljskimi murni. Je edina med slovenskimi sovami, ki se seli na dolge razdalje – po dosedanjih podatkih prezimuje v več kot 6000 km oddaljeni Nigeriji. Med letoma 2018 in 2021 smo 21 velikih skovikov na Goričkem opremili z GPS napravami, ki so teden dni beležile njihove premike in prehranjevalne površine. Uporabne podatke smo dobili od 15 naprav. V raziskavi smo potrdili izjemno velik pozitiven pomen mejic, visokodebelnih sadovnjakov in travnikov ter negativen vpliv njiv in gozda na velikega skovika, podobno kot v projektu Gorički travniki, le da tokrat na precej večjem številu skovikov.


Obvezno preverjanje tesnosti namestitve, da ne bi motila ptice med letom   M. Podletnik

Visokodebelni sadovnjaki so za skovika pomembni kot prehranjevališča in gnezdišča. Njihova gnezda smo na Goričkem našli v duplih jablan in hrušk. Osamela drevesa in grmi ter manjše skupine lesne vegetacije jim služijo kot lovne preže, s katerih se poganjajo za plenom. Največ hrane in najbolj raznoliko hrano skoviki najdejo na ekstenzivnih travnikih, ki so malo ali nič gnojeni ter največ dvakrat košeni. Žal se je njihova površina na Goričkem v obdobju 2004-2012 precej zmanjšala, in sicer na račun zaraščanja ter intenziviranja (premena v njive, večkratno gnojenje in košnja).


Drevo z duplom   M. Podletnik

Prisotnost naravovarstvenih površin, s katerimi upravlja Javni zavod Krajinski park Goričko, je imela na velikega skovika statistično značilen pozitiven vpliv. To pomeni, da veliki skoviki aktivno izbirajo takšne površine, četudi so morda v osnovi namenjene varstvu kakšne druge vrste ali habitatnega tipa. Vsem je namreč skupna ekstenzivna raba, ki spodbuja razvoj skovikovega plena. V več primerih smo zabeležili, da je skovik lovil na pogodbenih nepokošenih pasovih na travniku, kjer smo mu s tem ukrepom zagotavljali ustrezno količino plena. Pozitiven vpliv na skovika so imele tudi lovne preže, saj so GPS naprave na različnih koncih Goričkega (Nuskova, Rogašovci, Markovci) večkrat zabeležile njihovo uporabo, včasih tudi v povezavi z bližnjim nepokošenim pasom na travniku.


Lovne preže   G. Domanjko

1. 12. 2021

    top