Hribski škrjanec - novi podatki na Goričkem

V okviru projekta Gorička krajina, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (http://www.eu-skladi.si/), smo se v spomladanskem delu gnezditvene sezone posvetili hribskemu škrjancu. Konec marca smo pričeli z iskanjem zasedenih teritorijev, v aprilu pa nadaljevali z ugotavljanjem njihove rabe življenjskega prostora.

Nekoliko nas je presenetilo, da so se precej prehranjevali na njivah, kar je verjetno posledica redke in nizke vegetacije zgodaj v rastni sezoni. Kot prehranjevališča so bili pomembni tudi pusti, negnojeni travniki na plitvih peščenih tleh, ki imajo zaradi slabih rastnih pogojev velik delež golih tal, ter prahe. Slednje so močno poraščene s pleveli, katerih semena so pomemben vir hrane za hribskega škrjanca. Rastje na njih je dokaj neenakomerno razporejeno in različnih višin, kar vrsti ustreza tako za prehranjevanje kot gnezdenje. Dve odkriti gnezdi sta bili na njivah, eno na preorani v zavetju večje brazde zemlje, drugo na njivi ozimnega žita. Tudi drugod, kjer točnih lokacij gnezd sicer nismo odkrili, na podlagi vedenja ptic domnevamo, da so le-ta na preoranih njivah, njivah z ozimnim žitom in prahi. V primeru obeh odkritih gnezd je Javni zavod Krajinski park Goričko stopil v stik z lastnikoma, ki sta bila naklonjena varstvu vrste. Lastnik preorane njive je soglašal, da dela njive z gnezdom v velikosti okoli 100 m2 v letu 2018 ne bo prebranal in zasejal s poljščino. Žal je neurje, ki je v SV Sloveniji divjalo v začetku maja, leglo uničilo, upamo pa, da si bosta škrjanca na ohranjenem delu naredila nadomestno gnezdo. Lastnik njive z ozimnim žitom je ravno tako pristal, da dela njive z gnezdom do konca gnezditvene sezone ne bo obdeloval. To gnezdo je na dan odkritja doživelo pravo dramo, saj je lastnik med raztrosom umetnega gnojila, še ne vedoč za gnezdo, ponesreči s traktorjem povozil njegov zunanji rob. K sreči so jajca preživela, samička pa je leglo naslednji dan povečala še za enega in je tako sredi maja valila štiri jajca.

Videti je, da so njive za hribskega škrjanca zaradi časovnega sovpadanja s kmetijskimi opravili (oranje, brananje, setev, nanos fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil) prej ekološka past kot pa dober gnezditveni prostor. Velik upad populacije na Goričkem od konca 90.-tih let 20. stoletja zato ne preseneča. Tu se kar sama ponuja primerjava s pribo Vanellus vanellus, ki je ravno tako v večini Slovenije prešla s travnikov na njive. Njen gnezditveni uspeh je posledično prepičel za dolgoročno stabilnost populacije. Priba je travnike zamenjala za njive  v večini svojega naselitvenega območja, zaradi česar je na svetovnem nivoju uvrščena med  vrste blizu ogroženosti (NT, near-threatened), v Evropi pa med ranljive vrste (VU, vulnerable). Hribskega škrjanca lahko očitno prizadenejo tudi močna neurja, ki so ob antropološko povzročenih podnebnih spremembah postala stalnica. Zanimivo bi bilo vedeti, ali so njegova gnezda v naravnih gnezdiščih, ki jih na primer na Krasu predstavljajo ekstenzivno obdelovani travniki in pašniki, umeščena v višjo in gostejšo vegetacijo in zato bolj varna pred neurji.

Avtorica besedila: Katarina Denac, DOPPS

    top