Za puščavnika obrezanih 40 vrb

Puščavnik je hrošč, ki ga na območju Natura 2000 Goričko najdemo predvsem v Ledavski dolini. Po ocenah strokovnjakov na Goričkem živi 2 % slovenske populacije. Njegov življenjski prostor so pogosto stare in velike vrbe, v katerih preživi celo življenje. Razvoj ličinke hrošča do odraslega hrošča traja do 4 leta, med katerim se ličinke hranijo z odmrlim lesom (t.i. lesnim muljem) vrb. Prisotnost vrste dokaj zlahka ugotovimo po značilnih iztrebkih, ki jih najdemo v notranjosti ali duplih dreves. Samci odraslih hroščev oddajajo značilen vonj po marelicah, s katerim privabljajo samice in ta sladkoben vonj lahko v poletnem času tudi sami zavonjamo. Na Goričkem najpogosteje živi v glavatih vrbah - belih vrbah, ki dobijo značilno obliko zaradi posebnega obrezovanja vej. 

Zaradi dolgotrajnega razvojnega kroga, slabe mobilnosti vrste ter pomanjkanja primernega življenjskega prostora (starih dreves) je vrsta ogrožena in jo varujemo kot kvalifikacijsko Natura 2000 vrsto. Večina odraslih hroščev drevesa, kjer je živel kot ličinka, sploh ne zapusti. Če pa z njega odletijo, velikokrat nov dom predstavlja kar sosednje drevo. 

Z namenom ohranitve ključnega življenjskega prostora puščavnika na Goričkem - glavatih vrb, je JZ KPG v okviru projekta Gorička krajina z lastniki 40 glavatih vrb v 5 katastrskih občinah sklenil pogodbe o varstvu dreves, kjer je bil leta 2018 puščavnik ob popisu vrb najden in so bile s strani strokovnjakov vrbe ocenjene kot primerne za sklepanje pogodb o varstvu. S pogodbo, ki je veljavna do leta 2026, so se lastniki zavezali, da bodo glavatim vrbam v tem času dvakrat obžagali vse veje oz. poganjke nad deblom. Namen obrezovanja vrb je zmanjševanja nevarnosti vetrolomov in razcepa dreves zaradi teže vej. 

Hkrati je bilo v okviru projekta za puščavnika odkupljenih 2 ha travniških površin, kjer so bile ob robovih zasajene vrbe, ki bodo čez nekaj let primeren življenjski prostor puščavnika.

 

    top