Rezultati popisa škrlatnega kukuja so znani

13.5.2020

V okviru projekta Gorička krajina načrtujemo, da bomo z lastniki gozdnih zemljišč, kjer živi škrlatni kukuj, sklenili pogodbe o varstvu ter s tem izboljšali njegove življenjske razmere. Da bi zagotovili pozitivne učinke, je bilo nujno najprej odkriti, kje ta majhni hrošč živi.

 
Škrlatni kukuj   G. Domanjko

Zunanji izvajalec je na JV delu območja Natura 2000 Goričko v februarju in marcu 2020 pregledal 285 odmrlih drevesnih debel v zgodnji fazi razkroja. Med popisom je pregledal 23 vnaprej določenih gozdnih poligonov (skupno 22,99 ha gozdov) in ocenil primernost poligonov za ohranjanje populacije škrlatnega kukuja na območju Natura 2000 Goričko. Škrlatni kukuj je bil najden v 3,5 % dreves oziroma na osmih izbranih poligonih, med katerimi so bili trije ocenjeni kot odlični za ohranjanje škrlatnega kukuja. To so večji sklenjeni gozdni sestoji na območju Motvarjevcev, Čikečke vasi in Vučje Gomile. 


Ličinka živi pod lubjem odmrlih dreves    G. Domanjko

 

Med odmrlo maso dreves na območju Natura 2000 Goričko prevladujeta črna jelša (60 %) in čremsa (12 %), vendar je bilo največ škrlatnih kukujev najdenih v robiniji, ki predstavlja le 9 % dreves v odmrli lesni masi, medtem ko vrsta ni bila potrjena na primer v drevesih črne jelše. Med preferenčnimi drevesi škrlatnega kukuja na Goričkem so strokovnjaki potrdili že na nivoju Slovenije znane preferenčne drevesne vrste (Vrezec s sod. 2017a) - topol, robinija in hrast. Zanimivost območja Natura 2000 Goričko je rdeči bor, ki se je izkazal celo za najbolj preferenčno drevo škrlatnega kukuja na Goričkem. Med popisom je bila najdena tudi nova saproksilna vrsta hrošča za Slovenijo Pytho depressus. 

V poročilu so podane tudi smernice za izvedbo naravovarstvenega ukrepa za izboljšanje habitata vrste in smernice za dolgoročno ohranjanje populacije škrlatnega kukuja na območju Natura 2000 Goričko. Več o rezultatih si lahko preberete na povezavi