Gozdovi

Na Goričkem mešani gozdovi danes preraščajo dobrih 45% površine in s tem predstavljajo prevladujočo obliko rabe tal. Delež gozda se postopoma povečuje, kar je v glavni meri posledica opuščanja kmetijstva in posledičnega zaraščanja kmetijskih površin. 

Doline Goričkega, kjer so bile prsti razmeroma bogate in globoke, so včasih preraščali obsežni primarni ilirsko hrastovo-belogabrovi gozdovi oz. združba hrasta gradna (Quercus petraea) in belega gabra (Carpinus betulus). Ti gozdovi so bili skozi zgodovino zaradi svoje lege na ugodnih površinah za kmetijstvo v veliki meri izkrčeni ali spremenjeni. Graden in beli gaber se danes pojavljata tudi v drugih združbah. V gozdovih, ki so ostali, so ljudje z dolgoletnim steljarjenjem vplivali na spreminjanje kemične in organske sestave gozdnih tal. Ta so zaradi odsotnosti velike količine hrastovega in gabrovega listja postopoma postajala čedalje bolj kisla in revna s hranili, kar je ugodno vplivalo na razširjanje prilagodljive navadne bukve (Fagus sylvatica), ki danes predstavlja najbolj pogosto drevesno vrsto goričkih gozdov. Tako imenovani srednji-evropski kisoljubni bukovi gozdovi, sekundarnega nastanka, danes na Goričkem preraščajo slabša rastišča z nakloni, neprimernimi za kmetijsko obdelavo in zaraščene obdelovalne površine. Listi bukve se slabo razkrajajo in tvorijo surovi humus, ki dodatno kisa tla. V gozdovih na slemenih oz. hrbtih goričkih gričev, kjer so prsti najbolj izprane, zakisane in osiromašene s hranili, raste tudi manj zahteven rdeči bor (Pinus sylvestris), ki se je tukaj uspešno razširil zaradi umetnega vnosa. Je pionirska, hitro rastoča in gospodarsko zanimiva drevesna vrsta. Na istih, dobro odcednih prodnatih in peščenih rastiščih, se pojavljata tudi graden in pravi kostanj (Castanea sativa). Svetla in kisla rastišča prerašča tudi pionirska navadna breza (betula pendula). V goričkih gozdovih občasno najdemo tudi navadno smreko (Picea abies), kar je izključno posledica umetne zasajanja v preteklem stoletju. Svetle gozdove in gozdne robove pogosto prerašča tujerodna navadna robinija (Robinia pseudoacacia). 


Mešani gozd bukve, rdečega bora in gradna   M. Podletnik

Podrasti je v hrastovo-belogabrovih gozdih zaradi razmeroma velike senčnosti malo. V podrasti bukovih gozdov bomo našli bekice, številne praproti in trave. Značilna je dvolistna senčnica (Maianthemum bifolium) in navadni kopitnik (Asarum europaeaum). V dokaj svetlih borovih gozdovih bomo naleteli na značilno okroglolistno lakoto (Galium rotundifolium), jesensko vreso (Calluna vulgaris) ter borovnico (Vaccinium myrtullus) in brusnico (Vaccinium vitis-idaea). Na splošno so gorički gozdovi bogati z glivami pri katerih lahko najdemo mnogo užitnih, kot tudi strupenih vrst. Pri nabiranju moramo biti pozorni na količinsko omejitev nabiranja le teh, ki po Uredbi o varstvu samoniklih gliv znaša 2 kilograma, gobe pa je potrebno očistiti že v gozdu in prenašati v trdni in zračni embalaži. 


Na kislih rastiščih lahko najdemo gozdne borovnice   M. Podletnik

Na dnu dolin, kjer se pojavljajo nanosi glinastih in ilovnatih plasti ki povzročajo zastajanje vode, se pojavljajo vlagoljubne gozdne drevesne vrste. Tukaj se pojavljajo sestoji črne jelše (Alnus glutinosa), bele vrbe (Salix alba) in velikega jesena (Fraxinus excelsior), druge drevesne vrste so še gaber (Carpinus betulus), dob (Quercus rubur), čremsa (Prunus padus) in trepetlika (Populus tremula). V grmovni plasti bomo našli navadno lesko (Corylus avellana), navadno trdolesko (Euonymus europaeus), brogovito (Viburnum opulus), rdeči dren (Cornus sanguinea) ter navadni (Crataegus laevigatain enovrati glog (Crataegus monogyna). Črnojelševja so zaradi regulacij vodotokov in izsuševanja zemljišč ob teh najbolj ogrožen tip gozda. Tako imenovana obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae)) (HT 91E0) spadajo med klasifikacijske in varovane gozdne habitatne tipe Nature 2000 Goričko. Bele vrbe so včasih kmetje pustili rasti tudi na mokrotnih travnikih ter enoletne veje rezali za material pri pletenju košar. Te vrbe so ostale pritlikave z odebeljenim steblom. Te imenujemo glavate vrbe, po prekmursko pantovec. 
 

Črna jelša je hitro rastoča pionirska drevesna vrsta, ki prerašča tudi opuščene mokrotne travnike   N. V. Kalamar

Gozdovi na Goričkem so polni tudi živali. V gozdu živi največja prostoživeča žival na Goričkem - navadni jelen (Cervus elaphus). Zadržuje se v večjih, sklenjenih gozdovih, kjer se izogiba človeški bližini. Poleg jelenjadi spadajo med večje živali še srnjad, divje svinje ter zveri lisica in jazbec. V gozdnih krošnjah in duplih najdemo številne vrste gozdnih ptic in gozdnih netopirjev, med katerimi spadajo marsikatere med ogrožene in kvalifikacijske vrste območja Natura 2000 Goričko. Na gozdnih tleh so prisotni hrošči in druge žuželke ter pajke. Gozdne jase in robove spreletavajo metulji, ki so pretežno aktivni v nočnem času. 

    top