MENU
V skupino gozdnih ptic prištevamo ptice, ki so živijo oziroma gnezdijo v gozdovih. Ščinkavec (Fringilla coelebs), velika sinica (Parus major), plavček (Cyanistes caeruleus), zelenec (Chloris chloris), brglez (Sitta europaea) in šoja (Garrulus glandarius) so splošno razširjene in zelo številčno zastopane vrste. Taščica (Erithacus rubecula), kos (Turdus merula) in cikovt (Turdus philomelos) se pogosto zadržujejo v gozdnem robu. Od sredine aprila se predvsem v gozdnem robu in grmih oglaša črnoglavka (Sylvia atricapilla), majhna, vendar morda celo najbolj številčna gozdna ptica pri nas. Oglašanje lesne sove (Strix aluco) odmeva ponoči iz goričkih gozdov, čeprav se občasno lesne sove lahko zadržujejo tudi na podstrešjih ali v ruševinah starih hiš in hlevov. Mladiči lesne sove pogosto padejo na tla. V teh primerih najdenega mladiča s tal dvignemo le na najnižjo vejo drevesa in mladič bo sam splezal nazaj v gnezdo.
Mladiči lesne sove pogosto plezajo po drevesu G. Domanjko
Veliki detel (Dendrocopos major) je splošno razširjen in pogost, medtem ko se srednji (Dendrocopos medius) in mali detel (Dendrocopos minor) pojavljata redko oziroma lokalno. V vlažnih vrbovih in jelševih gozdovih spomladi ponavadi le slišimo značilno žvižganje belovratega muharja (Ficedula albicollis), medtem ko je opazovanje te čudovite ptice bolj izjema kot pravilo. Podobno velja tudi za kobilarja (Oriolus oriolus), ki ga spomladi zlahka slišimo v vsakem večjem gozdnem kompleksu, vendar ga kljub živo rumeni barvi perja vidijo le redki. V duplih starih dreves gnezdijo kavke (Corvus monedula). Krokar (Corvus corax) si veliko gnezdo zgradi iz vej.
Tri vrste ptic aktivno varujemo na območju Natura 2000 Goričko.
Črna štorklja (Ciconia nigra)
Ena od kvalifikacijskih vrst območja Natura 2000 Goričko je tudi enigmatična črna štorklja (Ciconia nigra). Kljub svoji precejšnji velikosti, saj zraste do 95 cm, je zaradi skrivnostnega načina življenja v primerjavi s sorodnico, belo štorkljo, slabo poznana.
Črna štorklja gnezdi v sklenjenih gozdovih in se hrani v gozdnih potokih in mrtvicah J. Novak
Sršenar (Pernis apivorus)
Med redke ptice sodi sršenar, ki ga zaradi podobnosti zlahka zamenjamo za kanjo. Najpogosteje ga opazimo med kroženjem nad krošnjami dreves.
Črna žolna (Dryocopus martius)
Predorljivo oglašanje naše največje vrste žolne pogosto odmeva skozi goričke gozdove. Črno žolno zlahka prepoznamo po izrazito črnem perju po telesu in rdeče obarvanem perju na glavi.
Črno žolno prepoznamo po rdeči kapici in popolnoma črnem perju A. Voda