Nočni metulji

Nočni metulji se od dnevnih metuljev razlikujejo predvsem po izgledu. Barve njihovih kril so pretežno bele, srebrne, črne in zlate barve. Tipalke so za razliko od betičastih tipalk dnevnih metuljev oblikovane kot peresa, glavnik ali so nitaste oblike. Vse vrste dnevnih metuljev so dnevno aktivne, medtem ko niso vsi nočni metulji le nočno aktivni - nekatere vrste nočnih metuljev so aktivne čez dan. 

Nočne metulje uvrščamo v več taksonomskih skupin, med katerimi so najbolj poznani molji, zapredkarji, vešče, ovniči, zavijači, pedici, prelci, veščeci in sovke. Nekatere vrste imajo gospodarski pomen - so opraševalci kulturnih rastlin in proizvajajo svilo (japonska sviloprejka ali jamamaj). Druge so povzročitelji škode na kulturnih (koruzna vešča, jabolčni zavijač) in okrasnih rastlinah (pušpanova vešča). Ovniči so dnevno aktivni in pisano obarvani nočni metulji, ki so strupeni, saj izločajo cianid. Vešci so veliki nočni metulji, med katere spadajo slakov veščec (Herse convolvuli), kalinov veščec (Sphinx ligustri) in smrtoglavec (Acherontia atropos).

Črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria) je do 7 cm velik nočni metulj z značilnim vzorcem belorumenih prog na zgornji strani kril. Spodnja stran kril je opečnate barve. Hranilna rastlina gosenic je najpogosteje konjska griva (Eupatorium cannabinum). Gosenice se hranijo tudi z navadno dobro mislijo ter vrstami iz rodov mete, osata, gadovca in grabljišča. Živi na gozdnem robu, ob gozdnih poteh in na območjih z zeliščno gozdno vegetacijo. Vrsta prezimi kot gosenica. Je enogeneracijska vrsta, ki je aktivna med julijem in septembrom. V Sloveniji je splošno razširjena vrsta. Črtastega medvedka ogrožajo posegi v gozdne robove, zaraščanje gozdnih robov z lesnimi vrstami ter pogozdovanje gozdnih jas, pri čemer se izgublja zeliščna plast. Ima status ranljive vrste in je kvalifikacijska vrsta območja Natura 2000 Goričko. 

    VRH

    X

    Medena dežela, dokumentarni film

    Grad, 14.8.2020 ob 20:30