Visokodebelni sadovnjaki

Visokodebelni travniški sadovnjaki predstavljajo značilen element kulturne pokrajine Goričkega. Tukaj jih bomo največkrat našli ob domačijah, v mejicah, ob cestah in na sončnih pobočjih goričkih gričev. V preteklosti so kmetje sadna drevesa sadili na večjih razdaljah in s tem omogočali večnamensko rabo zemljišča - pridelavo sadja in košnjo ter pašo trave pod drevesi. Ker je košnja potekala ročno, so lažje opazili in pustili rasti samonikle sadne vrste, na katere so kasneje cepili izbrane sorte. Pri cepljenju so izbirali sorte, ki so se razlikovale po okusu, času zorenja, velikosti plodov, obstojnosti pri skladiščenju in namenu predelave, zaradi samoniklih podlag pa so drevesa imela bujno in visoko rast.


Visokodebelni travniški sadovnjak (fotografija: Mojca Podletnik)

Med sadnimi vrstami na Goričkem tako najpogosteje najdemo jablane, hruške, slive, češnje, orehe in skorše, ponekod tudi marelice in breskve. Sadjarstvo je v preteklosti predstavljajo pomembno dopolnilno dejavnost goričkih kmetij. Sadje, pretežno jabolka in hruške, so kmetje tukaj pridelovali in nato preko kmetijskih zadrug prodajali v mesta. Ker je bil sezonski zaslužek od prodaje sadja sorazmerno visok so se travniški sadovnjaki ohranili pri skoraj vsaki domačiji. Na Goričkem se je sadje vedno znalo tudi dobro predelati. Iz jabolk se je pridelovalo jabolčno vino ali kis, Goričanci so se pozimi družili in iz preostanka sadja kuhali žganje, Goričanke pa so kuhale marmelade in kompote ter iz jabolk iz ozimnice pekle tradicionalne prekmurske sladice kot so prekmurska gibanica, retaši, lepinje, beliši in druge. 


Jabolka so sestavina tudi najbolj znane jedi Prekmurja - prekmurske gibanice (fotografija: Jože Pojbič)

Za Goričko so značilne stare sorte jablan bobovec, kanadka (prekmurs. kanada), carjevič (prekmurs. kronprinc), krivopecelj, damasonski kosmač (prekmurs. lederna), štajerski pogačar (prekmurs. pogačna), mošancelj (prekmurs. moščanka), jonatan, medüna, london peping, boksop, zlata parmena in druge. 



Visokodebelni sadovnjaki imajo zaradi tradicionalne, naravi prijazne rabe tudi pomembno vlogo kot življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Pri rastlinah so pomembne značilnice pikastocvetna kukavica (Orchis ustulata), zavita škrbica (Spiranthes spiralis), zvončki (Galanthus, Leucojum), divja trobentica (Primula vulgaris), razprostrta zvončica (Campanula patula), pisana spominčica (Myosotis discolor), na zahodnem Goričkem pa tudi gorski narcis (Narcissus poeticus radiiflorus). Pri opraševanju cvetlic in sadnega drevja poleg kranjskih čebel sodelujejo tudi divji opraševalci kot so čebele samotarke, čmrlji, muhe trepetavke, hrošči in različne vrste metuljev, med katerimi bomo najlažje opazili lastovičarja (Papilio machaon) ali admirala (Vanessa atalanta). Mnogoterost žuželk v sadovnjakih privablja tudi številne dvoživke, plazilce, ptice in sesalce. V dupla starih sadnih dreves se v toplem delu leta radi naselita tudi smrdokavra (Upupa epops) ali veliki skovik (Otus scops), obe ogroženi in varovani kvalifikacijski vrsti ptic območja Natura 2000 Goričko in značilni vrsti visokodebelnih travniških sadovnjakov. 

Tradicionalno kmečko sadjarstvo je sčasoma nadomestilo intenzivno sadjarstvo s sajenjem gostih nasadov novih nizkodebelnih sort, ki so obrodile večje in debelejše plodove, vendar na račun uporabe fitofarmacevtskih sredstev in mulčenja ter kemičnega tretiranja travišč pod njimi. Cene sadja so na račun povečane pridelave in poceni uvoza začele upadati in sadnja novih sadnih dreves starih sort se je praktično ustavila. Danes so visokodebelna sadna drevesa večinoma stara in trhla. Zaradi strojne obdelave prihaja do odstranjevanja sadnih dreves, saj ovirajo košnjo in spravilo krme. Izginjanje dreves dodatno pospešuje polparazitska bela omela, ki stara drevesa še hitreje izčrpa. Izginjanje visokodebelnih dreves pomeni izgubo tradicionalne podobe kulturne krajine, sortne pestrosti in močan upad številčnosti populacij rastlinskih in živalskih vrst, vezanih na visokodebelne sadovnjake.

    top

    X

    Grad je do nadaljnjega zaprt za ogled

    24.10.- 30.11.2020