Smrdokavra

Le malo kateri vrsti ptice je bilo v zadnjih letih na Goričkem posvečene toliko pozornosti kot smrdokavri (Upupa epops). Zaradi nenavadnega izgleda in obarvanosti bi jo zlahka zamenjali za kakšno eksotično vrsto ptice, vendar gre za ptico ohranjene kulturne krajine. Smrdokavra je med domačini na Goričkem bolje poznana pod imenom upkaš ali hupkaš po značilnem oglašanju "up-up-up", ki ga lahko najpogosteje slišimo v zgodnjem jutru. V ravninskem delu Prekmurja je poznana pod ljudskim imenom upkač, v Slovenskih goricah pa pod imenom mutec.

Smrdokavra
Avtor posnetka: dr. Tomi Trilar
Slovenski arhiv živalskih zvokov, Prirodoslovni muzej Slovenije

Opis
Vrsta je bila še nedolgo nazaj uvrščena v red vpijatov zraven vodomca in čebelarja, vendar jo glede na genetske raziskave sedaj uvrščamo v red kljunorožcev (Bucerotifermes). V dolžino meri med 20 cm in 32 cm, razpon kril meri med 42 cm in 46 cm in tehta med 47 g in 87 g. Najbolj prepoznaven atribut je čopka na glavi, ki jo ob pristajanju razpre kot perjanico. Glava in prsa so opečnato rjave barve in ima črno-bel vzorec na perju kril in hrbtu. Kljub pestri obarvanosti perja se izjemno dobro prikrije v travi, zato jo med nabiranjem hrane težko opazimo. Lažje jo je opaziti šele med letom, ki spominja na let velikega metulja. Dolg in rahlo ukrivljen kljun ji omogoča iskanje hrane globoko v tleh.

Prehrana in selitev
Smrdokavra je žužkojeda ptica, ki svojo hrano z dolgim kljunom pretežno išče globoko v tleh. Najpogosteje se zato prehranjuje s talnimi žuželkami, kot so bramorji (Gryllotalpa gryllotalpa), poljski murni, gosenice metuljev, ličinke hroščev in pajki ( vir). Bramorji sestavljajo večino prehrane smrdokavre. V raziskavi prehrane smrdokavre na Goričkem je bilo celo ugotovljeno, da bramorji predstavljajo 35 % plena in kar 81 % celotne biomase plena. Zaradi tega dejstva velja opozorilo vsem lastnikom vrtov in njiv k uporabi sonaravnih sredstev za zatiranje bramorjev in polžev, ki nimajo škodljivih vplivov na ptice. Znani so namreč posamezni primeri tudi z Goričkega, ko so smrdokavre zaradi nenamerne zastrupitve z zastrupljenimi bramorji poginile.

Meni smrdokavre sestavljajo bramorji, murni, gosenice metuljev, ličinke hroščev, kobilice in pajki DOPPS

Sestava plena smrdokavre se med različnimi območji lahko razlikuje glede na plen, ki se v posameznem območju pojavlja v večji gostoti. Smrdokavre v borovih gozdovih v Španiji se prehranjujejo skoraj izključno z gosenicami pinijevega sprevodnega prelca, ki se tam kot škodljivec bora pojavljajo v velikih gostotah. Podobno je bilo ugotovljeno v raziskavi na Goričkem, kjer je par smrdokaver, gnezdeč v intenzivnem sadovnjaku jablan, mladičem prinašal veliko več ličink hroščev skarabejev, najverjetneje majskih hroščev - ogrce. Ti ogrci so znani škodljivci poljščin in sadnih dreves, saj ličinke objedajo korenine poljščin in sadnih dreves. Smrdokavre so zaradi tega pomemben izvajalec biološke kontrole škodljivcev. Smrdokavre, ki se hranijo na pašnikih, pogosto nabirajo žuželke, ki živijo v iztrebkih živali. Hrano lahko najdejo tudi v bližini gnojišč, kot so ličinke kalnic (Eristalis tenax).

Je ptica selivka, ki prezimuje v Podsaharski Afriki. V naše kraje se prve lahko vrnejo že konec marca. Prve smrdokavre proti jugu odletijo že v drugi polovici avgusta, čeprav lahko seleče se smrdokavre s severnih območjih Evrope na selitvi opazimo vse do oktobra.

Smrdokavre, gnezdeče na Iberskem polotoku, zimo preživijo večinoma kar na jugu polotoka. Posamezne smrdokavre lahko prezimijo tudi v severni Afriki. Večina smrdokaver se sicer seli na območja Podsaharske Afrike.

Gnezdenje
Gnezdi v duplih dreves in gnezdilnicah s primerno vhodno odprtino, na Krasu in Primorskem tudi v suhozidih.

Priložnostno lahko gnezdi tudi v odprtinah v podstrehah in zidovih. Na Goričkem je par gnezdil celo v vinskem sodu na dvorišču hiše.
Samica zvali 4-7 jajc in jih nato 16-18 dni vali sama. Samec v tem času hrani samico, samica pa gnezdo le redko zapusti. Mladiči so ob izvalitvi puhasto beli, nato jim iz tulcev prične izraščati perje. Mladiči poletijo pri starosti 26-32 dni. Gnezdeče samice in mladiči plenilce preženejo s smrdečim oljnim izločkom uropigealne (trtične) žleze in obilno količino iztrebkov, ki jih namerijo v vsiljivca. Od tod izvira tudi slovensko poimenovanje. V trtični žlezi sicer živijo simbiotske bakterije, katerih izloček preprečuje razvoj bakterij, ki razjedajo perje (vir). Par smrdokaver lahko na leto uspešno vzredi dva zaroda, čeprav ni redko, da samica še pred poletom mladičev le-te zapusti in z drugim samcem prične gnezditi. Takrat mladiče do odraslosti pospremi le oče.

Mladiči v naravnem duplu v jablani M. Podletnik

Razširjenost in varstveni status

Smrdokavra je v Sloveniji lokalno dokaj pogosta gnezdilka. Pogosta je na Krasu, v Vipavski dolini in na Pivškem. Še nedolgo nazaj je bila pogosta tudi v Slovenskih goricah, Halozah in na Goričkem, kjer pa je v zadnjem desetletju marsikje izginila. Še konec 90. let 20. stoletja je bila Gorička populacija ocenjena na več kot 200 parov, današnja ocena pa se giblje okoli 50 gnezdečih parov. Ogroža jo predvsem izginjanje ekstenzivnih travnikov, saj v gosti travni ruši težje najde plen, sprememba travnikov v njive, izginjanje visokodebelnih sadovnjakov kot mest za gnezdenje ter urbanizacija z urejanjem okolice hiš. Travnata dvorišča in makadamske poti namreč postajajo redkost in jih nadomeščajo predvsem tlakovane ureditve. Neznan je vpliv lova na selitvi na Bližnjem vzhodu in severni Afriki, čeprav je znano, da so žrtve lova tudi številne evropske smrdokavre.

Zaradi ogroženosti je kvalifikacijska vrsta območja Natura 2000 Goričko in ima status zavarovane vrste. Na slovenskem rdečem seznamu ogroženih vrst ima status kritično ogrožene vrste (E1).

Ali ste vedeli?

Smrdokavre se pogosto kopajo v pesku na robovih cest ali na peščenih kolovozih ter dvoriščih, saj tako odstranjujejo parazite v perju.

Smrdokavra

NARAVA

KULTURA

ZA OBISKOVALCE

GRAD

JAVNI ZAVOD

NOVICE&DOGODKI