• NARAVA
• Rastline
• Zavarovane vrste rastlin
• Kukavičevke

Aprila in maja se suhi travniki na slemenih in pobočjih gričev obarvajo vijolično. Pogled od blizu nam bo razkril, da so to cvetovi divjih orhidej ali slovensko kukavičevk (Orchidaceae). Na območju Krajinskega parka Goričko je daleč najpogostejša navadna kukavica. Na mokrotnih travnikih se maja razcveti majska prstasta kukavica. V Sloveniji je bilo doslej najdenih 79 vrst kukavičevk, od katerih  jih 17 uspeva tudi na območju Krajinskega parka. Kukavičevke se pojavljajo tako na travnikih kot tudi na gozdnih robovih in v gozdovih. Zaradi večinoma kislih tal je število vrst travniških orhidej na Goričkem majhno v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji. Kljub temu pa mnogi gorički travniki izstopajo po gostoti cvetov. Kukavičevke rastejo na negnojenih, pustih tleh, saj živijo v simbiozi z glivami, ki jim pomagajo pri črpanju hranilnih snovi iz tal.

Travnik s kukavicami   M. Podletnik

Travniške orhideje

Najbolj razširjen je navadni pilovec, v preteklosti poznan kot navadna kukavica (Anacamptis morio), ki se  lokalno pojavlja v visokih gostotah in številčnosti. Barva cvetov te orhideje variira od temno vijolične do bele. Do 15 cm visoka kukavičevka prične cveteti aprila. Navadno kukavico oprašujejo čmrlji.

Cvetovi navadne kukavice se pojavljajo v različnih barvah   M. Podletnik 

Redkejša je pikastocvetna kukavica (Neotinea ustulata), čeprav je še vedno relativno pogosta na suhih travnikih v vzhodnem  delu Goričkega. Latinsko ime "ustulus" v prevodu pomeni rahlo opečeno, kar izhaja iz temno rdeče obarvanosti še neodprtih cvetov na vrhu socvetij. Odprti cvetovi so beli z rožnatimi pikami. Pikastocvetna kukavica je pogosto težko opaziti. Ko opazite eno, jih zlahka v okolici takoj opazite deset. Pogosto rastejo v manjših skupinah. Cvetovi dišijo po medu. 

Pikastocvetna kukavica je dobila ime po rožnatih pikah na cvetovih   M. Podletnik

V maju na mokrotnih travnikih zacveti majska prstasta kukavica (Dactylorhiza majalis). To kukavico zlahka prepoznamo po velikih listih s temno rdečimi lisami. Jeseni na suhih travnikih, v visokodebelnih sadovnjakih in na cestnih robovih zacveti majhna zavita škrbica (Spiranthes spiralis). Zavita škrbica zacveti šele po 10 letih. Steblo socvetja je sivozelene barve in okoli katerega so beli cvetovi nameščeni v obliki vijačnice. Zaradi te lastnosti je dobila tudi slovensko ime. Listi so široki, ovalni in nameščeni v rozeti. Cvetovi dišijo. 


Cvetovi so nameščeni v 360-stopinjskem kotu okoli socvetja   M. Podletnik

V zadnjih letih so presenetile najdbe travniških orhidej, ki jih najdemo v navedbah starejšega datuma. Na vzhodu je bil najden navadni kukavičnik (Gymnadenia conopsea). Kukavičnik je precej visoka orhideja z rožnatimi ali škrlatnimi cvetovi z dolgo koničasto ostrogo. Na zahodu Goričkega pa je bila v letu 2022 najdena trizoba kukavica (Orchis tridentata). Manjša kukavica z belkastimi do rožnatimi cvetovi, ki so okrašeni z izrazitim rožnatim vzorcem. Trizoba kukavica raste na suhih pustih tleh na karbonatni podlagi, zato ne čudi, da je bila najdena na delu Goričkega z apnenčasto podlago. Najbolj je presenetila najdba metuljastega pilovca (kukavice) (Anacamptis papilionacea) leta 2015. Vrsta je v celotni Sloveniji precej redka, vezana večinoma na Kras in Istro. Na Goričkem je znano le eno rastišče, na katerem pa se žal v zadnjih treh letih ni več pojavila.    

Gozdne orhideje

Bolj vrstno pestro so zastopane gozdne vrste kukavičevk. V gozdovih uspeva ena od štirih saprofitskih orhidej, rjava gnezdovnica (Neottia nidus-avis). Ta nima zelenega barvila v listih in zato nima sposobnosti fotosinteze. Hranila v celoti pridobiva s pomočjo gliv. Do 80 cm visoke so značilnice gozdnih robov - širokolistna močvirnica (Epipactis helleborine), purpurna močvirnica (Epipactis purpurata), pontska močvirnica (Epipactis pontica) in Müllerjeva močvirnica (Epipactis muelleri). Voethovo močvirnico (Epipactis voethii) poleg Goričkega najdemo le še v Slovenskih Goricah. Dolgolistna naglavka (Cephalanthera longifolia) in bleda naglavka (Cephalanthera damasonium) rasteta na gozdnem robu in na gozdnih jasah. Dvolistnega vimenjaka (Plantanthera bifolia) in zelenkastega vimenjaka (Plantanthera chlorantha) lahko hitro zamenjamo zaradi podobnosti in podobnega rastišča, saj obe vrsti najdemo na robovih travnikov in v svetlih gozdovih. 

Cvetovi dvolistnega vimenjaka so pretežno beli   G. Domanjko

Jajčastolistni muhovnik (Listera ovata) prav tako uspeva pretežno v gozdovih in gozdnih robovih.

Vse vrste kukavičevk v Sloveniji so na podlagi Uredbe o zavarovanih rastlinskih vrstah zavarovane, zato je njihovo trganje ali izkopavanje strogo prepovedano in kaznivo.  Globa za njihovo trganje je za posameznika med 100 in 300 evri.