DaRe to Connect (2018 - 2021)

V projektu D2C-DaRe to Connect -  Supporting Danube Region’s ecological Connectivity by linking Natura 2000 areas along the Green Belt, JZ KPG sodeluje kot pridruženi partner, saj je čezmejno območje zavarovane narave Goričko - Őrség eno od pilotnih območij. V projektu sodeluje 11 projektnih partnerjev iz različnih držav vzdolž Evropske zelene vezi. Projekt, ki se je pričel 1.6.2018 in se bo zaključil 31.5.2021, se izvaja v okviru Programa Podonavje (Intereg DANUBE).

Stanje travniškega postavneža na obeh straneh meje ni rožnato

Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) je eden od najbolj ogroženih in redkih metuljev mokrotnih travnikov v SV Sloveniji in tudi na Madžarskem ter se ga kot kvalifikacijsko vrsto varuje na območju Natura 2000 Goričko. 4. septembra 2019 je na gradu Grad potekalo strokovno srečanje upravljavcev zavarovanih območih ob meji - Narodnega parka Őrség (NP Őrség) na madžarski strani ter Krajinskega parka Goričko na slovenski strani meje z naslovom Workshop on the management and connectivity of Marsh fritillary. Na srečanju so sodelovali tudi predstavniki zunanjih izvajalcev, ki izvajajo monitoringe metuljev na območjih oziroma sodelujejo pri načrtovanju ekoloških koridorjev.    Stanje populacij v NP Őrség je slabo, saj je bil metulj leta 2008 splošno razširjen po celotnem obmejnem pasu, ob popisu leta 2019 so bili metulji zabeleženi le na nekaj lokalitetah. Vzroki za upad številčnosti oziroma celo lokalno izmurtje niso znani, saj je habitat na lokalitetah večinoma še vedno zelo ugoden. Najštevilčnejši sta populaciji v Andovcih in Gödörházi, ki sta stabilni. Za mokrotni ekotip se sicer na Madžarskem predvideva izumrtje v nekaj letih, ekotip s »suhih« travnikov se na Madžarskem medtem širi.  Barbara Zakšek iz CKFF je predstavila trenutno stanje populacij travniškega postavneža na Goričkem. Leta 2008 in 2011 je bil travniški postavnež najden na več lokacijah – v Stanjevcih, Budincih, Motvarjevcih, Motvarjevci – jug. Od leta 2017 so bil metulj najden le še na območju Motvarjevci – NV. Leta 2018 je bil v okviru projekta Gorička krajina opravljen načrten popis travniškega postavneža in v okviru katerega je bilo najdenih 21 gnezd, od tega so bila 4 prazna. Odraslih imagov zaradi slabega vremena v letu 2018 ni bilo mogoče ustrezno popisati. Leta 2019 je bil v okviru istega projekta izveden popis za oceno velikosti populacije (metoda lova in ponovnega ulova - MRR). Med trinajstdnevnim popisom (20.4.-10.6.2019) so označili 438 odraslih metuljev ter na podlagi števila ponovno ujetih osebkov podali populacijsko oceno 741 metuljev. Višek letanja so metulji dosegli med 10. in 20. majem, medtem ko je bila največja disperzija odraslega metulja 500 m. V juliju in avgustu je bilo med načrtnim iskanjem gnezd najdenih 68 gnezd, od tega jih je bilo 9 praznih. Vsa najdena gnezda so na terenu označena s količki. István Szentirmai (ŐNPI) je predstavil upravljanje habitatov travniškega postavneža v NPŐ. Upravljanje so v preteklosti osnovali na izsledkih raziskave iz leta 2009, vendar je upravljanje z 1x košnjo na leto povzročilo spremembe vegetacije zaradi razraščanja modre stožke in drevesno-grmovne zarasti. Upravljanje so spremenili na 2x košnjo/leto, vendar kljub izboljšanju habitata, se to ne odraža na številu metuljev. Na podlagi izkušenj upravljavcev habitatov travniškega postavneža ob nemško-čepki meji so v letu 2019 pričeli z načrtnim iskanjem gnezd gosenic in označevanjem gnezd pred košnjo.  Kristjan Malačič (JZ KPG) je predstavil upravljanje travnikov v Motvarjevcih, kjer je edina preostala populacija travniškega postavneža. Skoraj z 1/3 območja upravlja JZ KPG, ki je s prvimi površinami pričel upravljati leta 2008. Takrat je bilo stanje travnikov zelo neugodno zaradi močno razširjeneorjaške zlate rozge. Košnjo JZ KPG tudi zaradi vključenosti v KOPOP izvaja večinoma le 1x letno, kar je povzročilo lokalno razširjanje rumene maslenice, hkrati pa ne zadošča za ustrezno upravljanje z ITV. V letu 2018 sta bila na podlagi načrtnega iskanja gnezd gosenic, košnja in puščanje nepokošenih delov prilagojena postavnežu, kar se odraža tudi v povečanju števila gnezd gosenic med letoma 2018 in 2019. V okviru projekta Dare2Connect se v letu 2019 načrtuje preverjanje primernosti preliminarno določenih potencialnih koridorjev s pregledom površin za vzpostavitev ekoloških koridorjev na principu metode načrtovanja Resourse-based definition, ki koridorje načrtuje ob upoštevanju virov (npr. prisotnost hranilne rastline gosenic, nektarske rastline itd). 

V iskanju travniškega postavneža na nemško-češki meji

Dare to connect ali krajše D2C je naslov projekta, ki ga sofinancira EU v programu Podonavje. Javni zavod Krajinski park je pridruženi partner in območje Krajinskega parka Goričko je s sosednjim območjem Narodnega parka Őrség čezmejno pilotno območje. Cilji projekta so čez mejo povezati habitate ogroženih vrst kot je to metulj travniški postavnež z znanstvenim imenom Euphydryas aurinia. Na raziskovalno odpravo smo se podali štirje zaposleni v JZ KPG, sodelavka iz CKFF v družbi treh zaposlenih v upravi Narodnega parka Őrség. Dolga pot na sever je hitro minila, zelo malo smo se ustavljali in prispeli na cilj tri ure pred dogovorjeno uro. Strokovnjaki za metulje so takoj pohiteli iskat travniško izijevko na travnik tik ob meji v Regnizlosau in takoj ujeli tudi iskano vrsto. Mocsári tarkalepke, Scheckenfalter ali travniški postavnež za svoje razmnoževanje izbira najraje travniško izijevko na kateri odlaga jajčeca in se hranijo njegove gosenice preden se zabubijo in se iz bube izleže metulj. Tako smo iskali hranilno rastlino z znanstvenim imenom Succisa pratensis, nemško Gewöhnlicher Teufelsabbiss, angleško devils-bit, madžarsko réti ördögharaptafű. Brezuspešno, vsaj prvega dne. Smo se pa zato pod večer podučili o vsem kar potrebuje Margaritifera margaritifera ali potočna školjka bisernica, če njeno ime prevedemo iz nemškega Flussperlmuschel ali angleškega Freshwater pearl mussel, saj vrsta v Sloveniji ne živi in tudi drugod po Evropi je zelo redka in ogrožena. V nekdaj opuščenem mlinu po imenu Huschermühle se trudijo školjke obdržati pri življenju s kontroliranim načinom razmnoževanja in premagovanjem številnih ovir pri, ki jih uspešno premagujejo. Wolfgang nam je povedal številna dejstva in tudi zgodbe od katerih je zanimiva tudi tista o načinu zbiranja sredstev za opravljanje del namenjenih ohranjanju školjk z deležem od prodaje lokalnega piva z etiketo na kateri je narisana školjka. Se razume, da smo donirali tudi prisotni. Drugi dan je bil izključno namenjen metulju in izijevki. Ob živita namreč na travniku ob Lužnem potoku ali Zinnbach na mokrotnih in malo dvignjenih travnikih. Uspešnost upravljanja je v sodelovanju med sektorjem za vode in sektorjem za naravo - travnik varuje potok pred zamuljevanjem s sedimentom iz njiv, ki škoduje školjki, ker se zarije pregloboko in se zaduši. Travnik tako varuje školjke v potoku in je sicer v upravljanju z namenom ohranjanja metulja in njegovemu razmnoževalnemu ciklu prilagojene rabe, ki pomeni košnjo ob pravem času. Sprva je bilo izijveke premalo, zato ji pomagajo pri razmnoževanju na več načinov s pravočasno košnjo, sejanjem in saditvijo. Izjave za medije niso bile težke, saj smo bili navdušeni vsi, našli smo rastlino, jajčeca in metulj je na Wolfgangovi roki pristal kar sam za nastop pred kamero. Sledili so ogledi še drugih lokacij, na meji s Saško, kjer so še pred 30 leti vozili tanki in so korakali vojaki z obeh strani železne zavese. Povsod smo videvali travniškega postavneža, ki živi na nekdanjem minskem polju. Tretjega dne smo prečkali mejo s Češko in se srečali s tamkajšnjimi strokovnjaki iz Ametyst-a. Mihala nam je pokazala njihove travnike in razložila prakso trakaste košnje ob Lužnem potoku na češki strani. Med ogledom smo slišali in videli delavce na nemški strani, ki so ročno grabljali seno. Bili smo enotnega mnenja, evropska Zelena vez je res živa. Četrtega dne po nočitvi v samostanu Klašter v Tepli smo obiskali še zadnji dve lokaciji travnikov, kjer so na eni manj in drugi bolj uspešni pri upravljanju. Ogled različnih praks nemških in čeških naravovarstvenikov je dobra popotnica za izvajanje ukrepov v Sloveniji in na Madžarskem. Skupni imenovalec obojim je lastnina in zadosten denar za košnjo, odstranitev biomase, spremljanje in nadzor nad stanjem habitata in vrste. Izkaže se, da je najlažja izvedba takrat, kadar je lastnik država ali nevladna organizacija za ohranjanje narave, ki ima dovolj sredstev za izvedbo pravih in pravočasnih ukrepov. Ti v veliki meri pomenijo delo na roke, kar zahteva več časa in delavca s kompetencami ali znanjem in seveda voljo do dela na tako občutljivih življenjskih prostorih. In prav od slednjega bo v prihodnje odvisno tudi stanje ohranjanja tako redkih in ogroženih vrst kot sta travniški postavnež in potočna školjka bisernica. S.Dešnik, 22.6.2019 fotogalerija

Kick-off konferenca projekta

V Bratislavi je 23.11.2018 potekala kick-off konferenca projekta DaRe to Connect.

Iskanje gnezd travniškega postavneža

Konec avgusta je na sedežu uprave NP Őrség v Őriszentpéteru potekalo 1. srečanje partnerjev na pilotnem območju Őrség-Goričko. Na sestanku so se udeleženci strinjali, da bodo aktivnosti osredotočene na tri ciljne vrste - travniškega postavneža, velikega skovika in hribskega škrjanca. Vse tri vrste se pojavljajo na obeh straneh meje, zato je smiselno načrtovati vzpostavitev kooridorjev med območji ter s tem povezati populaciji med seboj. Sestanku je sledil terenski ogled travnikov na območju NP Őrség, kjer varujejo ogroženega metulja travniškega postavneža. Vrsta je v NP Őrség še relativno pogosta in številčna, saj ji upravljavec parka namenja veliko pozornosti in varstva. Na območju KPG je vrsta izjemno redka in prisotna le še na 2-3 lokalitetah v bližini madžarske meje. 

top

X

Iščemo NAJ travniški sadovnjak

v Krajinskem parku Goričko 2020