Varovane vrste ptic

Evropska unija je že leta 1979 prepoznala ogroženost in pomembnost ptic, zato je za ohranjanje prosto živečih ptic sprejela Direktivo o pticah, ki je obsegala varovanje, upravljanje in nadzor nad prostoživečimi pticami in njihovimi življenjskimi okolji. Na podlagi te direktive je morala vsaka država članica opredeliti t.i. Posebna območja varstva, ki obsegajo najpomembnejša območja za varstvo evropsko pomembnih vrst ptic. Ta območja sestavljajo omrežja Natura 2000. Vrste, ki na določenem območju dosegajo zadostno številčnost populacije, se zato na tem območju varujejo kot kvalifikacijske vrste. Na območju Natura 2000 Goričko je kot kvalifikacijske vrsta opredeljenih 14 vrst ptic. Območja se določijo na podlagi ocenjenega števila gnezdečih parov posamezne vrste ptice v primerjavi s celotno slovensko populacijo vrste. Območja, kjer živi zadosten delež slovenske populacije, se nato določi kot območje Natura 2000, kjer se ta vrsta aktivno varuje.  

Ob tekočih in stoječih vodah varujemo vodomca, čapljico in enega od največjih orlov v Evropi, belorepca. Vodomec gnezdi v strmih obrežnih stenah, čapljica potrebuje mirne in obsežne sestoje trstičja, kjer si splete gnezdo med rastlinjem. Belorepec na območju Goričkega še ne gnezdi, se pa na Goričkem redno prehranjuje na večjih stoječih vodah.


Čapljica je najmanjša evropska predstavnica čapelj (foto: M. Podletnik)

V sklenjenih listnatih in mešanih gozdovih svoj življenjski prostor najdejo črna štorkljasršenar in največja evropska žolna, črna žolna. V naseljih si ogromna gnezda spleta bela štorklja, najbolj prepoznavna ptica Pomurja.


Bela štorklja velja za simbol Pomurja (foto: G. Domanjko)

V goričkih visokodebelnih sadovnjakih prepevajo smrdokavraveliki skovik in pivka. Na vrhu posameznih grmov poleti dokaj zlahka opazimo rjavega srakoperja, na mokrotnih travnikih prepeva bičja trstnica in v žitnih njivah se z značilnim peet-pedi oglaša prepelica. Na vrhu borovcev na suhih travnikih lahko zgodaj zjutraj slišimo petje močno ogroženega hribskega škrjanca.


Samca rjavega srakoperja zlahka prepoznamo po črni očesni progi in rjavo-sivem kontrastu na hrbtni strani (foto: G. Domanjko)

    top

    X

    Grad je do nadaljnjega zaprt za ogled

    24.10.- 30.11.2020