Bela štorklja

Bela štorklja (Ciconia ciconia) že od nekdaj velja za simbol Pomurja. Pokrajina ob reki Muri s številnimi mokrotnimi travniki, poplavnimi gozdovi in mejicami je štorklji dolga stoletja omogočala zadostne količine hrane. 

Opis
Velika, do 95-110 cm visoka črno bela ptica iz redu močvirnikov ima dolg bel vrat, ki je iztegnjen tudi med letom (čaplje vrat med letom pokrčijo). Odrasle ptice imajo dolge rdeče oranžne noge in kljun, medtem ko je kljun mladičev temno obarvan, noge pa rožnate. Štorklje so izjemni jadralci (razpon kril je od 180 do 220 cm) in večino svoje selitvene poti prejadrajo z izkoriščanjem toplih vzgonskih vetrov. Otto Lillienthal, ki je kot prvi človek uspešno poletel z letalno napravo, je to osnoval prav na študiji letenja bele štorklje. Tehta med 2,5 in 4,5 kg.


Študija leta bele štorklje v knjigi "Ptičji let kot osnova umetnosti letenja
(vir: Lilienthal, O. 1889. Der Vogelflug als Grundlage der Fliegekunst)

Prehrana
Za razliko od splošnega prepričanja, da se bela štorklja hrani le z žabami, glavnino plena štorkelj predstavljajo velike žuželke (kobilice, hrošči) in mali sesalci (miši, voluharice, krti itd.). Tudi deževniki in plazilci (kače, kuščarji) so pogost plen štorkelj. Pogosto lahko več štorkelj v skupini opazimo na pravkar košenem travniku ali ravno orani njivi, kjer štorklje sledijo traktorju in izkoriščajo kratkotrajno obilje plena. Hrano iščejo sicer v neposredni bližini gnezda - le redko hrano iščejo več kot 3000 m zračne razdalje od gnezd.


Najpomembnejša prehranjevalna mesta bele štorklje so travniki   G. Domanjko

Gnezdenje
Bele štorklje gnezdijo na električnih drogovih in le redko še na kakšnem dimniku ali slemenu strehe, zelo redko pa na drevesih. Ogromno, do 2,5 m visoko in do 2 m široko gnezdo je zgrajeno iz večjih vej, trave in zemlje. Zaradi vsakoletnega dograjevanja je lahko lahko gnezdo staro več deset let in tehta tudi več kot 500 kg. Par ali vsaj eden od partnerjev se pogosto vrača na isto gnezdo. Sprva samec, nato par intenzivno branita gnezdo pred morebitnimi vsiljivci. Pri tem lahko pride do bojev med štorkljami, ki se neredko končajo tudi s poškodbami, uničenjem gnezda in jajc ali celo poginom. Prve štorklje se vrnejo konec marca. Pariti se prične par takoj, ko sta obnovila gnezdo. Samica znese 3-5 jajc, ponavadi 4. Jajca vali pretežno samica in po 31-34 dneh po začetku valjenja se izvalijo mladiči. Ker začne valiti takoj, ko je znesla prvo jajce, se mladiči izvalijo z zamikom in zato so tudi različno stari. V primeru slabega vremena, predvsem deževno in hladno vreme par izvrže iz gnezda mladiče, ki jih ne more prehraniti in ves napor usmerja preživetje tistih mladičev, katerim lahko zagotovita zadostno količino hrane (vir, vir 2). Gnezdo mladiči zapustijo po 54-70 dneh. V zadnjih dveh tednih lahko mladiče opazujemo na gnezdu med treniranjem kril in poskusi letenja. Bela štorklja je nekoč gnezdila na drevesih, pred nekaj stoletji pa so začele svoja gnezda graditi v neposredni bližini človeka. Sprva na slemenih in dimnikih hiš, dandanes pa pretežno na električnih drogovih. Okoliške prebivalce še vedno pogosto spremljajo med delom na njivah ali travnikih.


Domačine štorklje pogosto spremljajo med vsakdanjimi kmečkimi opravili   G. Domanjko

Selitev
Je selivka, ki se seli izključno zaradi pomanjkanja hrane v zimskih mesecih. Zaradi vedno milejših zim zadnja leta posamezne štorklje prezimujejo v Sloveniji. Štorklje iz zahodne Evrope prezimujejo kar v južni Španiji ali zahodni Afriki (selijo se preko Gibraltarja), medtem ko se naše selijo čez Balkanski polotok in Bosporja selijo v podsaharsko Afriko. Pred selitvijo se bele štorklje združujejo v velike jate že avgusta. Tisoče selečih se štorkelj lahko občudujemo med jadranjem nad Bosporsko ožino.


Stotine štorkelj nad Istanbulom v času jesenske selitve proti Afriki   M. Podletnik 

Razširjenost in varstveni status
Ima status zavarovane in varovane kvalifikacijske vrste območja Natura 2000 Goričko. Število gnezdečih parov v Sloveniji sicer narašča, saj se štorklje vedno bolj razširjajo na zahodno in južno Slovenijo. V SV Sloveniji, predvsem Prekmurju, se njihovo število zmanjšuje zaradi pomanjkanja primernih prehranjevalnih habitatov - ekstenzivnih in mokrotnih travnikov, ki izginjajo na račun njivskih površin. Ima status ranljive vrste (kategorija V).  V Sloveniji je okoli 350 gnezd bele štorklje, na katerih letno v povprečju gnezdi okoli 210 parov ( vir). Število gnezdečih parov na območju KP Goričko med leti variira.

   

 

  Ali ste vedeli?

Bela štorklja je dolgoživeča ptica, ki v povprečju živi do 22 let, lahko pa dočaka tudi več kot 30 let.  

    top