Glive

Goričko je bilo v preteklosti poznano po rasti gob, širom po Sloveniji, zaradi revnih in steljarjenih gozdov rdečega bora in navadne bukve. Tla so večinoma ilovnata in kisla, izstopata tudi kremenčev pesek in kremenčeve kisline, medtem ko so drugi kemični elementi prisotni v primerno majhnih količinah. Glede na primerno toploto in vlažnost rastejo glive od zime pa do pozne jeseni. Ker steljarjenje tukaj ni več prisotno, posledično je manj tudi mikoriznih vrst gob, kot so marčne polževke (marčnice), zimske kolobarnice (sirotice), poletni gobani in jesenski gobani (grbanji). Kljub temu lahko najdemo več kot 400 različnih vrst gliv, med katerimi so najpogostejši predstavniki mušnic, dežnikov, kukmakov, golovic, mlečnic, tintnic, vlažnic, gobanov, dedov, lisičk, trobent, griv, ježkov in prašnic.

Še vedno tukaj najdemo veliko število vrst gliv, več je tudi ogroženih in zato potrebnih naše posebne pozornosti in varstva. Med takšnimi najdemo na Goričkem predvsem knežjo mušnico, lepljivega zlatoporja, žlahtnega dedka, krokodiljo kolobarnico in orjaško plešivko.

Uredba o varstvu samoniklih gliv (Ur. list RS, št. 57/98, 56/99 – ZON, 41/04 – ZVO-1 in 58/11) določa, da lahko posameznik dnevno nabere dva kilograma gob, poleg te količine lahko nabere tudi gobo, težjo od 2 kg. Popolna prepoved nabiranja velja za 41 vrst gliv, ki so zavarovane in mednje sodijo tudi zgoraj naštete vrste gliv. 111 vrst je uvrščenih na Rdeči seznam ogroženih vrst gliv (Ur. list RS, št. 42/2010).

Pri nabiranju upoštevamo gozdni bonton in ne vznemirjajte divjih gozdnih živali, ne odmetavajte odpadkov. Poskrbite za lastno varnost, zato se primerno oblecite in obujte, bodite pozorni na klope, hodite po območjih, ki jih poznate in predvsem nabirajte le tiste vrste, ki jih dobro poznate.

    X

    20.2. ob 17.00

    na gradu Grad Živalski svet vrtov, predava Ivan Esenko