Varstvo ptic

JZ KP Goričko že od ustanovitve skupaj z drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami izvaja ukrepe za varstvo ptic. Pticam pa lahko pomagamo tudi sami z nameščanjem gnezdilnic, ohranjanjem travnikov, mejic in visokodebelnih sadovnjakov.  

1. Nameščanje in zamenjava gnezdilnih podstavkov za belo štokljo
Bele štorklje so v preteklosti ogromna gnezda gradile na dimnikih in slemenih hiš. Danes si gnezda gradijo na drogovih električne napeljave, zaradi česar lahko na nezavarovanih gnezdih prihaja do motenj v električnem omrežju ali do pogina štorkelj zaradi električnega udara. Za preprečevanje teh dogodkov JZ KPG skupaj z ZRSVN in elektrodistributerji (Elektro Maribor) namešča in zamenjuje gnezdilne podstavke, ki je nameščen na el. drog tako, da se gnezdo dvigne nad žice. Ker lahko gnezdo štorkelj tehta tudi več kot 500 kg in je lahko visoko tudi več kot 1m, je nujno, da je gnezdilni podstavek močan (mora prenesti težo do 700 kg). V primeru, da gre za gnezdo na el. drogu, žice ob tem zaščitimo z izolatorji.

2. Nameščanje gnezdilnic za sekundarne duplarje
Zaradi pomanjkanja naravnih dupel kot posledica izsekavanja visokodebelnih sadnih dreves, izsekavanja mejic in odstranjevanja starih odmrlih dreves, v naravi primanjkuje primernih dupel za ptice duplarice. Dupla so lahko naravnega nastanka in nastanejo s preperevanjem lesa po odlomu veje ali nastanejo na mestu razvejanja, lahko pa duplo izdelajo primarni duplarji - detli in žolne. Dupla pole primarnih duplarjev zasedajo številne druge živali - od netopirjev, polhov in številnih vrst ptic. Manjša dupla in razpoke zasedejo manjše ptice kot so velika sinica, plavček, poljski vrabec, vijeglavka, belovrati muhar in brglez. Večja dupla potrebujejo škorci, pogorelček, smrdokavra, veliki skovik, zlatovranka, čuk in golob duplar.  JZ KPG je skupaj z nevladnimi organizacijami in prostovoljci od leta 2009 na območju KP Goričko namestil več kot 350 gnezdilnic za različne vrste, največ za smrdokavro in velikega skovika. Zasedenost gnezdilnic je vsako večja. Načrti za gnezdilnice. 

3. Postavljanje lovnih prež
Za izboljšanje pogojev za lovljenje plena ptic je JZ KPG skupaj s prostovoljci leta 2013 pričel s postavitvijo lovnih prež za ptice, primarno namenjenih izboljšanju pogojev za zlatovranko. Lovne preže nadomeščajo pomanjkanje solitarnih dreves in mejic med kmetijskimi površinami ter s katerih lahko ptice prežijo na svoj plen. S postavljanjem dodatnih prež za izboljšanje pogojev za velikega skovika nadaljujemo v okviru projekta Gorička krajina. Lovne preže so dobrodošle tudi v vrtovih in sadovnjakih, saj jih izjemno rade uporabljajo vrste ptic, ki plenijo male sesalce (miši, voluharice) in velike žuželke (bramorje) kot so rjavi srakoper, kanja, postovka in veliki skovik. 

4. Košnja travnikov in vzdrževanje mejic
Za ohranjanje ptic je najpomembnejše, da ohranjamo življenjske prostore njihovega plena. Ker se večina ptic kulturne krajine vsaj delno prehranjujeje z žuželkami, je zanje ključno ohranjanje ekstenzivnih travnikov z veliko pestrostjo in številčnostjo žuželk. Mejice so prav tako življenjski prostor žuželk, hkrati pa pomemben gnezditveni prostor nekaterih vrst ptic. 

5. Obrezovanje in vzdrževanje visokodebelnih sadovnjakov
Drevesa visokodebelnih sadovnjakov so pomembnen gnezditveni habitat za ptice, zato je pomembno, da vzdržujemo obstoječa drevesa z redno pomladitveni in obnovitveno rezjo ter odstranjevanjem morebitne bele omele. Stara in suha drevesa sproti nadomeščamo z novimi sadikami visokodebelnih sadnih sort. Travniški sadovnjaki so pomemben prehranjevalni habitat za ptice, kot so zelena žolna, pivka, vijeglavka in smrdokavra, zato je nujno ohranjanje ekstenzivnih in pestrih travnikov v teh sadovnjakih. 

6. Ne uporabljajmo pesticidov
Pesticidi in druga kemična sredstva poleg neposrednega vpliva na ptice, nanje vplivajo tudi posredno. Pesticidi, še posebno insekticidi, povzročajo pogine žuželk, s čimer se zmanjša številčnost in pestrost plena ptic. Uporaba insekticidov lahko povzroči nenamerne pogine ptic, ki zaužijejo zastrupljen plen.  

7. Krmljenje ptic pozimi
Krmljenje ptic je najbolj priljubljena in razširjena oblika pomoči pticam. Pri krmljenju moramo slediti nekaj splošnim napotkom. Ptice krmimo pozimi, ko zaradi snega in zamrznjene zemlje sami niso sposobni najti hrane v naravi. Ptice krmimo s semeni sončnic, žit, koruze, lešniki ali orehi ter sadjem. Jabolka teknejo predvsem vrstam drozgov, kot je kos, pri čemer jabolka nastavimo na tla. Nikoli jih ne hranimo s kruhom ali drugo predelano hrano, saj ptice ne smejo zaužiti kuhane in slane hrane. Krmilnico redno čistimo in tako preprečujemo razširjanje zajedalcev in bolezni. Krmilnica naj bo nameščena tako, da do nje ne morajo dostopati plenilci - mačke in kune. Najbolje, da je nameščena na samostoječe na drogu ali na kakšnem izpostavljenem mestu brez neposredne bližine dreves, kjer bi se lahko domače muce skrivale in prežale na ptice. Vseeno je za ptice dobrodošlo, da je nekje v bližini grm, kamor se lahko ptice s hrano skrijejo in zatečejo pred skobcem.

8. Ohranjamo in varujmo ptice v njihovem naravnem okolju
Najpomembnejše je ohranjenje naravnih habitatov ptic v ugodnem stanju, s čimer omogočamo dolgoročno ptic v njihovem naravnem okolju. Gozdovi z zadostno količino odmrle lesne mase in veliko pestrostjo žuželk, ki živijo v takšnem razpadajočem lesu, so pomembni za množico ptic. Mednje sodijo prav vsi detli in žolne. Gozdovi z ohranjenimi velikimi in starimi drevesi so pomembno gnezdišče črne štorklje, kanje, sršenarja in kragulja. Naravno ohranjeni gozdni potoki in mrtvice so glavno prehranjevališče črne štorklje. Naravno ohranjeni vodotoki z visokimi obrežnimi stenami so gnezdišče vodomca. Trstišča ob vodotokih in jezerih so pomembna gnezdišča različnih trstnic, tukalic, rac in čapelj. 
Ena od najbolj pisanih ptic v Sloveniji, čebelar, gnezdi v opuščenem peskokopu, katerega lastniki skrbno vzdržujejo in za čebelarje ohranjajo ugoden habitat. Čebelarji se zato vsako leto vračajo in razvesejujejo domačine. V letu 2016 smo zaposleni v JZ KP Goričko obnovili peščene stene v enem od opuščenih peskokopov z namenom izboljšanja stanja potencialnega gnezditvenega habitata za čebelarje. 

    top