Goričanci uspešno nastopili na 20. tekmovanju v košnji z ročno koso na Poljskem
24. 9. 2025
Na povabilo Narodnega parka Biebrza v občini Podlasie Trziane na Poljskem so se predstavniki Krajinskega parka Goričko udeležili 20. tekmovanja v košnji z ročno koso, ki ga tam organizirajo že dve desetletji pod imenom Biebrzanske Sianokosy – kot svetovno prvenstvo v košnji močvirnih travnikov. Oskar in Martin Makari sta med 27. ekipami zasedla prvo mesto, Olga Zver in Janez Škalič pa 14. mesto.
Prizorišče M. Makari
Narodni park Biebrza (Biebrzański Park Narodowy)
Narodni park Biebrza je največji nacionalni park na Poljskem, ki obsega okoli 59.000 hektarjev raznolike močvirne krajine. Je eden izmed ključnih rezervatov mokrišč v Evropi in je od leta 1995 uvrščen na seznam Ramsarske konvencije o mokriščih.
Park je bil ustanovljen leta 1993 za zaščito enega najbolje ohranjenih šotišč v Evropi, ki se razprostira v močvirni dolini reke Biebrza. Obsežna močvirja, ki jih spomladi poplavijo rečne vode, so stoletja ostala težko dostopna ljudem, zato so postala naravno zatočišče številnim živalskim vrstam. Tukaj živijo risi, volkovi, vidre in bobri, pa tudi največja populacija losov na Poljskem. Park pa je najbolj znan kot pravi raj za ptice – zabeleženih je več kot 280 vrst, med njimi številne redke in ogrožene, kot so veliki kljunač, močvirska trstnica, ruševec in orel belorepec.
Simbol parka je togotnik, ptica, znana po svojem nenavadnem paritvenem perju in plesnih predstavah samcev, ki so med seboj barvno povsem različni – tako kot človeški prstni odtisi. V preteklosti so v Biebrških močvirjih gnezdili v velikem številu, danes pa le še občasno. Da bi jih spodbudili k ponovnemu gnezdenju, v parku kosijo zaraščene močvirne travnike.
Poligoni M. Makari
Pot z Goričkega do Narodnega parka Biebrza je bila dolga 1130 km
Udeležence tekmovanja so na sedežu narodnega parka sprejeli v petek, 19. septembra. Tekmovanje je potekalo naslednji dan v 38 kilometrov oddaljeni vasi Zajki.
Oskar Makari je pohvalil prizadevanja poljskega parka za ohranjanje ročne košnje. Dejal je: »Udeležence tekmovanja sta pozdravila direktor parka Artur Wiatr in Beata Gloebocka, ki v parku skrbi za ohranjanje košnje, tekmovanja, izobraževanja in delavnice za šolsko mladino, povezane s košnjo. Za promocijo tradicionalne košnje narodni park avgusta organizira tudi delavnice, s katerimi ljudi spodbujajo k košnji z ročno koso. Te delavnice so zelo priljubljene, poleg tega pa šolarji v okviru izobraževalnih programov skozi vse leto pridobivajo praktične izkušnje pri košnji.«
Druženje in mednarodno povezovanje
Po uradnem delu tekmovanja je sledila svečana podelitev priznanj in druženje udeležencev. Na dogodku so predstavniki Goričkega navezali stike s parki iz Poljske, Latvije, Litve, Madžarske ter Kanade. Letos so manjkale ekipe iz Belorusije, Ukrajine in Moldavije, ki sicer redno sodelujejo.
Podelitve nagrad najboljšim Piotr Talalaj
Oskar Makari je poudaril: »Navezovanje stikov s parki iz tujine je dragoceno, saj odpira nove priložnosti za sodelovanje, prenos znanja in skupno ohranjanje kulturne krajine.«
Organizatorji tekmovanja so se izkazali kot odlični gostitelji, saj so poskrbeli za brezplačno bivanje in prehrano.
Uspehi goričkih ekip
Predstavniki Krajinskega parka Goričko na tekmovanju so bili: Martin Makari (Javni zavod Krajinski park Goričko), Oskar Makari (vodja tekmovanja v Selu na Goričkem), Janez Škalič, Olga Zver, Štefan Prelec in Franc Škalič (vodja komisije za ocenjevanje pri košnji v Selu).
Na Poljskem so tekmovali v parih, kjer se rezultati seštevajo in najboljši napredujejo v finale. Skupno je nastopilo 27 ekip iz 9 držav. Predstavniki z Goričkega so nastopili z dvema ekipama:
- Martin in Oskar Makari sta osvojila prvo mesto,
- Olga Zver in Janez Škalič pa sta zasedla 14. mesto.
V Javnem zavodu Krajinski park Goričko čestitamo svojim predstavnikom in organizatorjem tekmovanja na Poljskem za uspešno izveden dogodek.
Obenem podpiramo prizadevanja naših sodelavcev ter organizatorjev košnje v Selu na Goričkem, ki z veliko predanostjo ohranjajo tradicijo košnje z ročno koso, jo približujejo mlajšim generacijam in obenem skrbijo za ohranjanje travnikov. Njihovo delo je izjemno dragoceno, saj povezuje lokalno skupnost, krepi zavest o pomenu ohranjanja narave in kulturne dediščine ter ustvarja priložnosti za sodelovanje.
Z veseljem podpiramo pobude Goričancev za organizacijo podobnih dogodkov in pri njih tudi aktivno sodelujemo, saj ti bogatijo življenje v Krajinskem parku Goričko ter spodbujajo sodelovanje med lokalnimi skupnostmi in naravovarstvenimi organizacijami doma in v tujini.
