Na Goričkem se število gnezdečih parov bele štorklje povečuje
G. Domanjko, 16. 7. 2025
V letu 2025 je na območju Krajinskega parka Goričko gnezdilo 16 parov belih štorkelj. To je največ od leta 1999, ko so člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter drugi prostovoljci začeli beležiti število gnezdečih parov belih štorkelj in poletelih mladičev v Sloveniji.
Konec junija so bili mladiči največji v gnezdu v Kuzmi G. Domanjko
Bela štorklja je stepska vrsta, značilna za ravnice Panonske nižine, ki se v največji meri razprostira čez Madžarsko, Ukrajino, Romunijo in Srbijo. Gričevnata pokrajina Goričkega z ozkimi dolinami ni tipično gnezditveno območje bele štorklje, zato je naraščanje števila gnezdečih parov in uspešno poletelih mladičev v zadnjih petih letih še toliko bolj razveseljivo. Več o beli štorklji lahko preberete na naši spletni strani tukaj.
Od 16 gnezdečih parov jih je 14 imelo mladiče. Prvič po 15 letih je par štorkelj znova gnezdil v Motvarjevcih, prvič po dveh desetletjih pa se je izlegel mladič v gnezdu na Cankovi. Dva para belih štorkelj iz neznanega razloga nista imela jajc oziroma jih nismo opazili. Pri dveh parih, ki sta imela mladiče, mladiči niso preživeli. V Markovcih so trije mladiči poginili v neurju s točo. V Motvarjevcih pa je poginil eden od staršev, drugi pa ni uspel prehraniti dveh izleženih mladičev.
Na kar štirih gnezdih na Goričkem so bili ob popisu štirje mladiči G. Domanjko
Ob popisu konec junija in v začetku julija je bilo na gnezdih skupaj 30 mladičev, kar je šest manj kot lani, ko se jih je izleglo in uspešno poletelo največ doslej na Goričkem. V povprečju je iz vsakega gnezda uspešno poletelo 2,7 mladiča.
Povečevanje števila gnezdečih parov in uspešno poletelih mladičev lahko pripišemo dejstvu, da je krajina na Goričkem še vedno pestra. V primerjavi z drugimi kmetijskimi regijami v Sloveniji so travniki in njive manjši ter niso obdelani preveč intenzivno. V okolici gnezd je več travnikov kot drugod. Ti travniki so košeni dvakrat letno in niso gnojeni. Na njih rastejo številne rastline, ki jih v nižinskem delu Pomurja skorajda ni več. Takšni vrstno bogati travniki so dom za živali, s katerimi se hrani bela štorklja.
