Kačji pastirji

Kačji pastirji so na Goričkem dobro raziskani. Na močvirnih travnikih, v povirjih, ob potokih ter številnih manjših stoječih vodah, je bilo doslej zabeleženih 44 vrst in kar predstavlja 3/5 vseh vrst kačjih pastirjev v Sloveniji. 

Kačji pastirji (lat. Odonata) so red žuželk z nepopolno preobrazbo, ki preživijo večino svojega življenja kot ličinke v vodi in ob kateri se večino časa zadržujejo tudi odrasle žuželke. Bogastvo favne kačjih pastirjev je zato odvisno predvsem od ohranjenosti vodnih življenjskih prostorov. Najbolj jim ustrezajo dobro osončena mokrišča z bujno in raznoliko močvirno vegetacijo ob odsotnosti rib, ki se hranijo z njihovimi ličinkami. Ob nereguliranih potokih, močvirjih, ekstenzivno gospodarjenih ribnikih in manjših mlakah lahko med majem in septembrom zlahka opazimo več vrst kačjih pastirjev. Delimo jih v dve veliki skupini: enakokrile in raznokrile. Prvi so mnogo manjši, njihovo telo je podobno vžigalici, oba para kril pa sta enako oblikovana. Raznokrili so večji in bolj robustni, celotno glavo pokrivajo velike sestavljene oči, zadnji par močnih in gosto ožiljenih kril pa je na bazi opazno razširjen. Kačji pastirji so nenevarni za ljudi, so pa zelo uspešni plenilci manjših žuželk in vodnih živali. Ličinke kačjih pastirjev lahko celo uplenijo manjšo ribo. 

Med najpogostejše vrste kačjih pastirjev na Goričkem sodijo modri kresničar (Ischnura elegans), travniški škratec (Coenagrion puella), sinji presličar (Platycnemis pennipes), modrozelena deva (Aeshna cyanea) in modri ploščec (Libellula depressa), ki so zelo prilagodljive vrste brez posebnih ekoloških zahtev. Ob nižinskih potokih ne bomo spregledali pogostega pasastega bleščavca (Calopteryx splendens), katerega spoznamo po frfotajočem letu in krilih z velikim kovinsko modrim madežem. Njegovemu še pogostejšemu bližnjemu sorodniku, modremu bleščavcu (Calopteryx virgo), katerega krila in telo so v celoti smaragdno do kovinsko modro obarvana, bolj  ustrezajo hitreje tekoči potoki. Ob povirjih in močvirjih na robu gozda lahko maja in junija naletimo na rdečega predstavnika družine škratcev - ranega plamenca (Pyrrhosoma nymphula), nekoliko kasneje pa še na redkega povirnega studenčarja (Cordulegaster bidentata).

Mnogo pogostejšegi je veliki studenčar (Cordulegaster heros), ki ga srečujemo v povirjih in potokih gričevnega sveta, kjer živijo njegove velike, v mivko in pesek zakopane ličinke. Zaradi številčnosti populacije je veliki studenčar kvalifikacijska vrsta območja Natura 2000 Goričko. Odrasle živali so velike do 9 cm in jih prepoznamo po črnem telesu z rumenimi lisami. Gre za endemita srednje in južne Evrope. 

V Peskovskem potoku je bil potrjen kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia). Od zanimivejših vrst, ki naseljujejo večje stoječe vode, kaže izpostaviti skrivnostno nosno jezerko (Epitheca bimaculata), ki velja v srednji Evropi za zelo redko, ter kovinsko zelenega pegastega lesketnika (Somatochlora flavomaculata), ki ga bomo z nekaj sreče opazili nad močvirnimi travniki in močvirji. Ob mokriščih, ki lahko poleti tudi popolnoma presahnejo, najdemo sicer v Sloveniji redko grmiščno zverco (Lestes barbarus). V precej podobnih življenjskih okoljih od poletja do jeseni srečujemo nekaj vrst kamenjakov, katerih samčki imajo zadke obarvane z različnimi odtenki in vzorci rdeče barve. Najimenitnejša v njihovi druščini sta gotovo ogrožena stasiti kamenjak (Sympetrum depressiusculum) ter zelo redek pasasti kamenjak (Sympetrum pedemontanum), katerega krila krasijo temno rjave prečne proge.

    VRH

    X

    Medena dežela, dokumentarni film

    Grad, 14.8.2020 ob 20:30