Žitni pleveli - ogrožene lepotice polj

Žitna polja na Goričkem se v poletnih mesecih pogosto obarvajo v živo modre ali rdeče odtenke. Podobe, ki so marsikje po Sloveniji že izginile, so na delih Goričkega še razmeroma pogoste. Plavica ali modriš je poleg poljskega maka (Papaver rhoeas) najbolj prepoznavna rastlina, ki uspeva skoraj izključno samo na žitnih poljih. Redkeje lahko v žitu najdemo cvetove njivskega kokalja in navadnega njivskega zrcalca (Legousia speculum-veneris). Žal so vse te vrste vedno redkejše in tudi ogrožene v največji meri zaradi uporabe herbicidov za zatiranje pleveli na njivskih površinah. S tem izgubljamo pomemben del raznolikosti rastlin in izgled kulturne krajine. K izginjaju žitnih pleveli prispevata tudi uporaba umetnih gnojil in čiščenje semen. Zgoraj naštete žitne pleveli so starodobne pleveli, ki so bile prisotne na tem območju že pred stoletji in ob njihovi prisotnosti žita celo bolje uspevajo. Žal tudi te starodobne pleveli izginjajo na račun zatiranja pleveli, ki so v naše kraje prišli šele pred desetletji z vnosom semen iz drugih celin in katere kmetje za uspešno pridelavo žita zatirajo. 

Plavica (Centaurea cyanus)

Modri glavinec, pogosteje poznan pod imenom plavica ali modriš na Goričkem je enoletnica, ki zraste do 90 cm visoko. Steblo je sivo-zeleno in razvejano. Prepoznavna je predvsem po svojih živo modrih cvetovih, ki rastejo v koških, velikih do 3 cm. V preteklosti so iz cvetov pridobivali barvilo in jo uporabljali v zdravilne namene. Cveti med junijem in septembrom. Zaradi ogroženosti je uvrščena na Rdeči seznam kot ranljiva vrsta. Plavica občasno uspeva tudi ob cestnih robih.  

Njivski kokalj (Agrostemma githago)

Enoletnica, ki je bila v preteklosti ena od najbolj pogostih žitnih plevelov. Kokalj zraste do višine 1 m in ga prepoznamo po velikih rdeče-rožnatih cvetovih, ki so nameščeni posamič na dolgih pecljih. Steblo je v zgornjem delu razraslo. Cveti med junijem in septembrom. Na Goričkem je redek in je uvrščena na Rdeči seznam ogroženih vrst kot ranljiva vrsta. Semena kokalja so strupena. Rastlina pozitivno vpliva na rast okoliških rastlin. Iz semen pridobivajo agrostemin, ki ga uporabljajo kot bioregulator rasti. 

    top

    X

    Dan odprtih vrat

    5.12., 10.00-16.00, Kančevci, razstava o netopirjih