Njive

Kmetijstvo je na Goričkem zmeraj bila pomembna gospodarska panoga in tako je še danes. V preteklosti so goričke kmetije bile izrazito mešane - ukvarjale so se tako z poljedelstvom kot z živinorejo. Danes živinoreja zaradi potrebe po večji delovni intenzivnosti počasi upada. Njivske površine predstavljajo pomemben del mozaika kulturne krajine Goričkega. Sporočajo, da so kljub slabo rodovitni in kisli zemlji, Gorički kmetje še vedno močno navezani na svojo zemljo in pridno pridelujejo kulturne in krmne rastline.



Na goričkih njivah so najpogostejši posevki pšenice, ječmena, rži, tritikale, ovsa, koruze, oljnih buč, sončnic, ajde, oljne ogrščice, krompirja, različnih detelj in trav. Značilni kulturi sta medovita ajda (prekmurs. ajdina), ki se pojavlja v številnih tradicionalnih prekmurskih jedeh in oljna buča iz katere se prideluje kakovostno bučno olje.

Žitna polja na Goričkem največjo barvitost dosežejo v poletnih mesecih ko se obarvajo v živo modre ali rdeče odtenke. Podobe, ki so marsikje po Sloveniji že izginile, so na delih Goričkega še razmeroma pogoste. Plavica ali modriš je poleg poljskega maka (Papaver rhoeas) najbolj prepoznavna rastlina, ki uspeva skoraj izključno samo na žitnih poljih.


Podoba, ki vedno redkejša (foto: M. Podletnik)

V rži najdemo cvetove njivskega kokalja in navadnega njivskega zrcalca (Legousia speculum-veneris). Žal so vse te vrste njivskih pleveli vedno redkejše in tudi ogrožene v največji meri zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje pleveli na njivskih površinah. S tem izgubljamo pomemben del raznolikosti rastlin in tradicionalen izgled kulturne krajine. K izginjaju žitnih pleveli prispevata tudi uporaba umetnih gnojil, apnenje tal in čiščenje semen. Zgoraj naštete žitne pleveli so starodobne pleveli, ki so bile prisotne na tem območju že pred stoletji, nekatera žita ob njihovi prisotnosti celo bolje uspevajo. Žal rastline izginjajo tudi na račun zatiranja pleveli, ki so v naše kraje prišli šele pred desetletji z vnosom semen iz drugih celin in katere morajo kmetje za uspešno pridelavo žit zatirati. V sodobnem času predstavljajo izrazit problem tudi invazivni tujerodni pleveli, kot je pelinolistna žvrklja oz. ambrozija.


Njivsko zrcalce (foto: M. Podletnik) 

Plavica (Centaurea cyanus)
Modri glavinec, pogosteje poznan pod imenom plavica ali modriš na Goričkem je enoletnica, ki zraste do 90 cm visoko. Steblo je sivo-zeleno in razvejano. Prepoznavna je predvsem po svojih živo modrih cvetovih, ki rastejo v koških, velikih do 3 cm. V preteklosti so iz cvetov pridobivali barvilo in jo uporabljali v zdravilne namene. Cveti med junijem in septembrom. Zaradi ogroženosti je uvrščena na Rdeči seznam kot ranljiva vrsta. Plavica občasno uspeva tudi ob cestnih robih. 

Njivski kokalj (Agrostemma githago)
Enoletnica, ki je bila v preteklosti ena od najbolj pogostih žitnih plevelov. Kokalj zraste do višine 1 m in ga prepoznamo po velikih rdeče-rožnatih cvetovih, ki so nameščeni posamič na dolgih pecljih. Steblo je v zgornjem delu razraslo. Cveti med junijem in septembrom. Na Goričkem je redek in je uvrščena na Rdeči seznam ogroženih vrst kot ranljiva vrsta. Semena kokalja so strupena. Rastlina pozitivno vpliva na rast okoliških rastlin. Iz semen pridobivajo agrostemin, ki ga uporabljajo kot bioregulator rasti.


Rožnati cvetovi njivskega kokalja so na žalost vedno redkejši (foto: M. Podletnik) 

    top

    X

    Grad je do nadaljnjega zaprt za ogled

    24.10.- 30.11.2020