Travniki in mejice

O visoki biodiverziteti - biotski pestrosti Goričkega se najlažje s pogledom na goričke travnike. Ti največjo barvitost dosežejo v mesecu maju in juniju, ko so travniške rastline v polnem razcvetu in ko imajo divji opraševalci največ dela. Poleg teh so na travnikih ves čas na preži tudi druge žuželke, travniške ptice, plazilci in dvoživke. V visoki travi si zavetje iščejo tudi srne in številni manjši sesalci. Poleg travnikov so izredno pomembne tudi mejice, ki se najpogosteje pojavljajo prav na robovih travnikov. 

TRAVNIKI

Travniki so na Goričkem najstarejši polnaravni življenjski prostori, ki brez človekovega delovanja tukaj ne bi obstajali. Zaradi potrebe po krmi, je človek na Goričkem izkrčil gozd in vzpostavil travniške površine ter v bližini naselij ogradil pašnike, da je lahko zagotovil krmo za travojede živali, pretežno govedo, konje in drobnico. Zaradi ekstenzivne in naravi prijazne rabe, ki predstavljala pozno in največ dvakratno košnjo travnikov v enem letu, so se tukaj vse do danes ohranili pisani in vrstno bogati travniki polni travniških cvetlic in raznoterih trav, v katerih so si poiskale življenjski prostor različne skupine živali.


Travniki so polnaravni življenjski prostori, saj bi brez človeka Goričko preraščal gozd   M. Podletnik 

Silikatna podlaga, ki posledično vpliva na kisle pedološke razmere povzroča, da se botanična struktura travnikov na Goričkem razlikuje od travnikov v preostali Sloveniji. Seveda pa tudi vsa rastišča na Goričkem nimajo enakih naravnogeografskih pogojev zato tukaj uspevajo različni tipi travnikov, ki jih opredeljujemo kot različne habitatne tipe oz različne tipe travniških življenjskih prostorov. 

Na dobro odcednih, prodnatnih in peščenih pobočjih gričev, kjer so prsti revne s hranili in zakisane, se pojavljajo suhi travniki, za katere je značilno, da so rastline razmeroma redke in nizke rasti, imajo pa dobro razvite koreninske šope. Mestoma na zelo sušnih lisah lahko uspevajo le lišaji in mahovi. Zaradi razmeroma majne količine travne biomase so ti travniki košeni le enkrat ali dvakrat letno. Težki rastni pogoji ustvarjajo edinstven habitat, kjer se pojavljajo izbrane rastlinske vrste Zaradi sočasnega cvetenja je za te travnike značilna izjemna splomladanska barvitost. Mednje sodijo: 

Suha travišča oz. polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk) (HT 6210*) se na Goričkem pojavljajo na kislih silikatnih oziroma peščenih in peščeno-prodnatih tleh. Značilne rastline so kukavičevke oz. divje orhideje. Spomladi na teh travnikih cvetita navadna kukavica (Orchis morio) in redkeje pikastocvetna kukavica (Orchis ustulata). Na travnikih z nizko rušo jeseni zacveti še dišeča zavita škrbica (Spiranthes spiralis). Druge značilnice so bauhlinova škržolica (Hieracium praealtum), deltasti klinček (Dianthus deltoides) in navadni svinjak (Hypochaeris radicata), rastejo pa tudi fitogeografske posebnosti kot so čopasta hrušica (Leopoldia comosa), vijolični lučnik (Verbascum phoeniceum) in peteroštevna prženka (Moenchia mantica). Med travami pa navadna migalica (Briza media), brazdatolistna bilnica (Festuca rupicola), visoka pahovka (Arrhenatherum elatius) in druge. Ta tip travišč spada med Natura 2000 Goričko aktivno varovane habitatne tipe. 


Na suhih travnikih poleti zacvetijo množice klinčkov   M. Podletnik 

Kisla travišča oz. vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na slikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope) (HT 6230*) se pojavljajo na močno zakisanih tleh, kjer je vsebnost hranil še manjša kot na suhih traviščih. Travna ruša je nižja, prav tako je manjša številčnost vrst. zato imajo ti travniki manj pisan videz. Prevladujoče vrste so navadni volk (Nardus stricta), rdeča bilnica (Festuca rubra), šopulje, srčna moč (Potentilla erecta) in druge.
 
Na ravninskih delih dolin, kjer plasti glin in ilovic povzročajo občasno ali stalno zastajanje padavinske ali podtalne vode so rastne razmere drugačne. Zaradi oblija vlage je travna ruša je tukaj gosta in visoka, zato se na travnikih opravlja dvakratna do trikratna košnja. Hranil v prsti je tudi tukaj razmeroma malo, zato kmetje velikokrat površine dodatno gnojijo in spodbujajo pridelavo travne mase. Z dodajanjem hranil se spreminjajo rastne razmere, kar vpliva na postopno izginjanje značilnih travniških vrst ter botanične in tudi živalske pestrosti, veliko število žuželk je namreč vezanih na zgolj določene rastlinske vrste. Stožkovja uspevajo na mokrotnih tleh, medtem ko nižinske ekstenzivno gojene travnike najdemo tudi na nagnjenih in zato bolj suhih legah.
 
Navadni čistec uspeva na mokrotnih travnikih kot tudi na ekstenzivno gojenih travnikih na pobočjih   G. Domanjko 

Stožkovja oz. travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) (HT 6410) se običajno pojavljajo v bližini vodotokov oziroma na površinah, kjer vsaj občasno zastaja voda. Ime so dobili po prevladujočih travah modri stožki (Molinia caerulea usbs. caerluea), trstikasti stožki (Molinia caerulea ssp. arundinacea) in rušnati masnici (Descampsia caespitosa), ki v šopih poganjajo visoka stebla. Veliki šopi stožkovja in masnice dajejo travnikom videz homogenosti, vendar je vrstna pestrost tudi tukaj velika. Značilne vrste travnikov so travniška izjevka (Succisa pratensis), srčna moč (Potentilla erecta), navadni čistec (Betonica officinalis), pehtranov rman (Achillea ptarmica), posebej pa travnike popestrijo sibirska (Iris sibirica) in vodna perunika (Iris pseudacorus), močvirski svišč ter rumena maslenica . Veliko tovrstnih travnikov je v preteklosti zaradi regulacij potokov, izsuševanj in pretirane košnje na Goričkem izginilo. Stožkovja danes spadajo med Natura 2000 Goričko aktivno varovane habitatne tipe. 


Mokrotni travniki uspevajo v dolinah ob vodotokih in so lahko občasno poplavljeni   M. Podletnik

Vlažni gojeni travniki oz. nižinski ekstenzivni gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) (HT 6510) so na Goričkem splošno razširjeni. Našli jih bomo nagnjenih toplih nižinskih legah,kjer so razmeroma rodovitna tla. za te travnike je prav tako značilna velika pisanost, kljub velikemu številu trav. Količina travne biomase je velika, zato se ti travniki kosijo dvakrat do trikrat letno. Na njih rastejo trave kot so visoka pahovka (Arrhenatherum elatius), travniški lisičji rep (Alopecurus pratensis), travniška bilnica (Festuca pratensis agg.), navadna latovka (Poa trivialis) in druge. Pisano podobo teh travnikov ustvarjajo razprostrta zvončica (Campanula patula), kukavičja lučca (Lychnis flos-cuculi), ripeča zlatica (Ranunculus acris), plazeca zlatica (Ranunculus repens), navadni jajčar (Leontodon hispidus), zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis), njivsko grabljišče (Knautia arvensis), črna detelja (Trifolium pratense), okroglolistna pijavčnica (Lysimachia nummularia), navadni rman (Achillea millefolium) in mnoge druge. Omenjeni nižinski ekstenzivno gojeni travniki danes spadajo med Natura 2000 Goričko aktivno varovane habitatne tipe.
 

Majski pogled na travnik s visoko pahovko, travnišim lisičjim repom in kukavičjo lučco   M. Podletnik

Za ohranjanje vrstno pestrih travnikov je priporočeno travnike kositi z zmernim številom košenj in prvo košnjo izvesti, ko večina rastlin osemeni, običjano je to konec maja oz. v začetku junija. Pri košnji travnikov je priporočeno pustiti manjši nepokošeni pas, kjer bodo imele možnost osemeniti vse rastline in se razviti živali vezane na izbrane travniške rastline. Lokacije nepokošenih pasov je potrebno skozi leta spreminjati. V kolikor smo primorani v dognojevanje travnikov se tega lotevajmo zmerno in vedno z hlevskim gnojem. Pri košnji upoštevajmo živalim prijazen način košnje, to je iz ene strani travnika na drugo ali iz središča travnika navzven. Mulčenju travnikov se izogibajmo.


Z načinom košnje lahko bistveno zmanjšamo število poškodovanih in poginulih travniških živali med košnjo   T. Korošak

Res je, da naravi prijazna košnja, ki zasleduje vzorce tradicionalnih košenj naših prednikov, zahteva nekoliko več napora, vendar se moramo zavedati, da z tem minimalnim doprinosom lahko vsi skupaj prispevamo veliko, da ohranimo vrstno bogate travnike, polne biotske raznolikosti in redkih vrst rastlin in živali, ki so v številnih drugih krajih le še zgodba preteklosti. 

MEJICE

Čeprav mejice pojmujemo kot razmejujoče člene pokrajine, imajo te v naravi obratno vlogo. Mejice delujejo kot povezovalni člen med različnimi življenjskimi prostori in hkrati življenjski prostor pestremu naboru rastlinskih in živalskih vrst. Hkrati imajo tudi pomembno vlogo pri blaženju erozije tal pri njivskih površinah, krošnje upočasnjujejo vetrne sunke, s senco uravnavajo temperaturo in vlago ter blažijo posledice neurij, suše in toče.


Mejica   G. Domanjko

Mejice tvorijo črni trn (Prunus spinosa), navadni (Crataegus laevigata) ali enovrati glog (Crataegus monogyna), navadna robida (Rubus fruticosus), navadni šipek (Rosa canina), navadna trdoleska (Euonymus europaeus) in druge grmovne vrste.


Glog se jeseni obarva v rdečo barvo plodov   M. Podletnik

V mejicah se zadržujejo številne ptice, ki izkoriščajo gosto vegetacijo za zaščito pred plenilci in kot uspešno mesto za lov na žuželke. Najbolj tipičen prebivalec mejic je rjavi srakoper (Lanious collurio). Mejice izkorišča za oprezanje za žuželkami po travnikih, njivah in sadovnjakih. Samce prepoznamo po značilni črni očesni progi. Druge vrste ptic v mejicah so še kos (Turdus merula), taščica (Erithacus rubecula), črnoglavka (Sylvia atricapilla) in rumeni strnad (Emberiza citrinella). Pod gmovjem se zadržujejo fazani (Phasianus colchicus), rjavoprsi ježi (Erinaceus europaeus), kuščarji zelenci (Lacerta viridis) in druge živali.


Rjavi srakoper je tipičen predstavnik mejic   M. Podletnik

    top