Invazivne tujerodne vrste

Invazivne tujerodne vrste (ITV) so vrste, ki so se v naših krajih naselile šele pred nekaj leti ali desetletji in od takrat močno spreminjajo vrstne sestoje travnikov ali gozdov, zmanjšujejo raznolikost rastlin in živali, povzročajo gospodarsko škodo in celo negativno vplivajo na zdravje ljudi. To je posledica izjemne sposobnosti hitrega širjenja in razmnoževanja teh vrst v našem okolju, pri čemer so tako uspešne, da lahko v nekaj letih popolnoma spremenijo domorodne ekosisteme oziroma izrinejo avtohtone vrste. Prve tujedodne vrste so prinesli že rimljani in jih danes štejemo že med naturalizirane. Kostanj izvira iz območja Male Azije, vendar ga danes prištevamo med naše domorodne vrste. Podobno velja za paradižnik, krompir in papriko, ki izvirajo iz južne Amerike in jih je v Evropo ponesel Krištof Kolumb. Večina vrst se je v naravi razširila iz vrtov (orjaška zlata rozga, japonski dresnik, davidova budleja), nekatere so namerno zasajevali zaradi medovitosti (žlezava nedotika, sirska svilnica).   

Ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja ITV

Prvi in najpomembnejši ukrep je, da tujerodnih vrst sploh ne vnašamo v naše okolje. Med okrasnimi rastlinami je veliko domorodnih ali več stoletij prisotnih vrst, ki se ne širijo v naravi, zato pri izbiri vrst raje izberemo te preverjene vrste. V primeru, da imamo tujerodne vrste že posajene, izvajamo naslednje ukrepe za preprečevanje njihovega širjenja v naravo:

  • odstranjujemo (porežemo) in sežgemo odcvetele cvetove, še preden se tvorijo semena,
  • pri vrstah, ki se razširjajo s poganjki, te sproti odstranjujemo,
  • zelenih delov rastlin ali korenin ne odlagamo v naravo, 
  • pri premiku zemljine ali gramoza pazimo na morebiten prenos korenik (predvsem japonski dresnik),
  • pazimo na nenameren prenos semen ob potovanjih itd
     

Orjaška in kanadska zlata rozga (Solidago gigantea in Solidago canadensis)
Ena od najbolj razširjenih, če ne celo najpogostejša ITV v KPG je orjaška zlata rozga. Kanadska zlata rozga je pogoste predvsem v zahodni Sloveniji in se v Pomurju pojavlja v manjši gostoti. Vrsti se med seboj ločita predvsem po golem (orjaška) oziroma dlakavem (kanadska) steblu. Obe imata rumene cvetove združene v drobne košče, ki so nameščeni v socvetja na vrhu stebel. Zelnata trajnica zraste do 2 m v višino, listi so suličasti in sedeči. Cvetita od julija dalje. Plodovi so porasli z laski in se zato uspešno razširjajo v okolico z vetrom. V manjši meri se razširjajo s korenikami. Uspeva predvsem na gozdnih robovih, opuščenih travnikih in njivah ter ob vodah. Širjenje omejujemo z redno košnjo pred cvetenjem, s čimer izčrpamo rastline.


Orjaška zlata rozga je najbolj razširjena invazivna vrsta rastline na Goričkem (foto: M. Podletnik)

Žlezava nedotika (Impatiens glandulifera)
Žlezava nedotika izvira iz Himalaje. Do 2 m visoka enoletnica uspeva predvsem na obrežju rek, na mokrotnih travnikih in na zasenčenih robovih travnikov. Steblo je okroglo, votlo, sočno in kolenčasto, iz katerih izraščajo jajčasto oblikovani listi. Na pecljih listov so žlezni laski, po katerih je ta vrsta dobila ime. Rožnati, čeladasti cvetovi so združeni v socvetja na vrhu stebel in zelo privlačni za čebele. Plod je glavica, ki se ob zrelosti ali dotiku eksplozivno razpre in izvrže semena v okolico - od tod izvira ime nedotika. Žlezava nedotika je enoletnica, ki se zelo učinkovito razširja s semeni in lahko tvori zelo goste sestoje. Če so sestoji še maloštevilni, rastline izpulimo. Cvetoče oz. plodeče rastline odstranimo in jih odamo v sežig. Goste sestoje lahko večkratno kosimo še pred cvetenjem in s tem rastline izčrpamo. Žlezava nedotika je uvrščena na seznam tujerodnih vrst, ki zadevajo EU in se zanje ukrepa v okviru uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja ITV.


Žlezava nedotika lahko tvori do 3 m visoke in goste sestoje (foto: M. Podletnik) 

Sirska svilnica (Asclepias syriaca)
Sirska svilnica izvira iz severne Amerike. Trajnica, ki se razmnožuje s podzemnimi pritlikami, zraste do 2 m v višino. Steblo je pokončno in iz njega izraščajo veliki (do 20 cm) jajčasto oblikovani listi. Nežno rožnati cvetovi so združeni v kobule, ki privabljajo čebele. Cveti med junijem in avgustom. Plodovi so do 8 cm dolgi stroki, na zunanji strani rahlo bodičasti in razbrazdani ter belodlakavi. Semena so odlakana in ob razpoku stroka spominajo na "papagajčke". Domače ime rastline je tudi cigansko perje. Rastlina je strupena in vsebuje mleček. V okolico se razširja s semeni in z razraščanjem podzemnih delov. Pri nas sajena predvsem kot okrasna rastlina, je bila v sosednjih državah (predvsem na Madžarskem) sajena kot medonosna rastlina, vendar je tam močno podivjala in danes lokalno predstavlja izjemen problem, ki se pojavlja na njivah in travnikih ter povzroča veliko gospodarsko škodo. Svilnico odstranjujemo tako, da jo izkopljemo še preden se razvijejo plodovi s semeni. Semena se lahko zaradi dolgih laskov razširjajo ne velike razdalje. Košnja svilnice ne pomaga, nasprotno, celo spodbuja rast stranskih podzemnih poganjkov. Podzemne dele in plodove moramo sežgati. Sirska svilnica je uvrščena na seznam tujerodnih vrst, ki zadevajo EU in se zanje ukrepa v okviru uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja ITV.


Sirska svilnica se hitro vegetativno širi v okolico (foto: M. Podletnik) 

Japonski dresnik (Fallopia japonica)
Vzhodnoazijska vrsta je do 2 m visoka trajnica z votlim in kolenčastim steblom, velikimi jajčasto oblikovanimi listi in zelo razraslimi podzemnimi pritlikami. Cvetovi so združeni v bela socvetja, ki cvetijo med julijem in septembrom. Razširja se z vegetativnimi poganjki, z ukoreninjanjem delčkov korenin ali spodnji delov stebel. Uspeva predvsem na obrežjih rek, gozdnih ali cestnih robovih. Za razširjanje lahko zadostuje že 2 cm korenike. Dresnik, ki smo ga odstranili z novega rastišča skupaj s korenikami, oddamo v sežig in ga nikakor ne odlagamo v naravo ali kompost. Za bolj goste sestoje je velja, da je zatiranje dolgotrajno in zahtevno. Redna košnja nadzemnih delov sščasoma izčrpa rastline, vendar bodo rezultati vidni šele čez več let. Rastišče lahko zastremo s črno folijo. Pri odstranjevanju manjših sestojev je zaželeno sejanje prsti, od koder odstranimo tudi vse korenike. Odstranjevanje dresnika na večjih sestojih je praktično nemogoče in zahteva drastične in dolgotrajne ukrepe.


Odstranjevanje japonskega dresnika iz narave je dolgotrajno in zahtevno (foto: M. Podletnik) 

Enoletna suholetnica (Erigeron annuus)
Enoletna suholetnica je pogosta rastline neredno košenih travnikov, polj, cestnih robov in ruderalnih površin. Izvira iz severne Amerike in jo prepoznamo po cvetovih, ki spominjajo na cvetove marjetic. V višino steblo meri do 1,5 m, je dlakavo in na vrhu razraslo. Cveti med majem in septembrom. Posamične rastline izpulimo. Goste sestoje enoletne suholetnice redno kosimo pred cvetenjem in jo tako izčrpamo, sicer ima suholetnica dobro sposobnost obnavljanja. Necvetoče rastline lahko kompostiramo, cvetoče pa sežgemo, saj tudi na populjenih ali odkošenih cvetočih poganjkih dozirijo semena. 


To niso marjetice, temveč ameriška enoletna suholetnica (foto: M. Podletnik)

Pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia)
Pelinolistna žvrklja, bolje poznana pod imenom ambrozija, je enoletnica, ki zraste do 2 m v višino in izvira iz severne Amerike. Dlakavi listi so pernato deljeni in spominjajo na liste pelina. Socvetja so neopazne zelene barve v obkliki klaskov. Plod je orešek. Cveti med julijem in oktobrom ter v tem obdobju povzroča številnim zdravstvene težave, saj je cvetni prah ambrozije močno alergen. Semena, ki so zrela od avgusta naprej, popadajo na tla v bližini materinske rastline. Pojavlja se predvsem na cestnih robovih, na njivah in suhih ruderalnih mestih. Najučinkovitejša metoda odstranjevanja je ročno puljenje. Če rastline odstranimo pred cvetenjem, jih lahko kompostiramo, sicer jih je potrebno oddati v sežig. Med uveljavljenimi metodami odstranjevanja je tudi uporaba herbicidov, vendar je ta sprejemljiva le v primeru, ko je ambrozija razširjena čez večjo površino in še to le v okviru dovoljenih količin herbicida.


Zaradi močne alergenosti je odstranjevanje ambrozije zakonsko predpisano (foto: M. Podletnik)    

Davidova budleja (Buddleja davidii)
Davidova budleja, bolje poznana pod imenom metuljnik, izvira iz Vzhodne Azije. Do 4 m visok grm s suličastimi listim ima dolga socvetja, sestavljena iz množice vijoličastih cevastih cvetov. Cvetovi so zelo privlačni za metulje, zato na cvetovih v poletnem času lahko opazujemo množico teh žuželk. Prav zato je metuljnik zelo priljubljen okrasni grm na mnogoštevilnih vrtovih. Po odcvetanju se socvetja preoblikujejo v mnogosemenske glavice, iz katerih se semena sproščajo v okolico še vso zimo. Prav semena so glavni vektor razširjanja te vrste v naravo, zato je nujno, da cvetove takoj po odcvetanju odstranimo in jih zažgemo, da uničimo tudi semena. Grm se lahko razmnožuje tudi vegetativno s poganjki. Razširi se predvsem na topla rastišča kot do skalne razpoke, kamnolomi, gramoznice, peskokopi in cestni robovi. Grme odstranimo tako, da jih izsekamo in izkopljemo korenine. Če so mlade rastline, jih izruvamo. Vse odstranjene dele oddamo v sežig.


Metuljnik je priljubljena okrasna rastlina vrtov, ki se v naravi pojavlja na ruderalnih mestih (foto: M. Podletnik) 

V naravi so na območju KP Goričko razširjene tudi peterolistna vinika (Parthenocissus quinquefolia), navadna barvilnica (Phytolacca americana), octovec (Rhus typhina), deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata), oljna bučka (Echinocystis lobata) in amorfa (Amorpha fruticosa). Več o ITV lahko izveste na spletni strani www.invazivke.si

Ali ste vedeli...? 

  • da je v skladu z evropsko uredbo nekatere vrste, kot sta žlezava nedotika in sirska svilnica, prepovedano vnašati v Unijo, jih razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje. 
  • da se octovec v naravi razširja z ostanki obrezanih rastlin z vrtov? 
  • da je mleček sirske svilnice za domače živali in ljudi strupen in lahko povzroča draženje kože?

    top

    X

    Grad je do nadaljnjega zaprt za ogled

    24.10.- 30.11.2020