O parku

Goričko je gričevnata pokrajina na skrajnem severovzhodnem robu Slovenije. Valovito površje je členjeno s potoki, ki so odnašali pretežne mehke sedimentne kamnine in oblikovali široke doline. V teh dolinah je svoje prebivališče našel človek in razloženo ter v številnih zaselkih poselil tudi pobočja in slemena Goričkega. Enega od najlepših razgledov na to pokrajino vidimo z najvišjega vrha Prekmurja – Sotinskega brega, ki se s 418 m.n.v. dviga nad dolino Ledave in ponuja razgled do Ledavskega jezera in proti jugu do Boča in Donačke gore. Krajinski park Goričko meri 462 km2ali 46.200 ha.

Goričko je razdeljeno na 11 občin s skupno 90 naselji in okoli 17.000 prebivalci. Središča teh nam oznanjajo vaški in gasilski domovi ter zvoniki različnih cerkva, ki sporočajo, da se nahajamo v versko najbolj pestrem območju Slovenije. Tukaj namreč prebivajo kristjani, ki so pripadniki katoliške, evangeličanske, binkoštne, baptistične in kalvinistične veroizpovedi. Bogata je tudi narodnostna in etnična sestava. V vaseh ob vzhodni meji z Madžarsko, z izjemo Kobilja, prebivajo pripadniki Madžarske narodne manjšine, v nekaterih vaseh po Goričkem živijo tudi pripadniki Romske skupnosti. Vsaka od skupnosti prispeva svoj delež k bogatemu kulturnemu mozaiku Goričkega.
Pokrajina Goričkega je brez večjega središčnega naselja, vlogo tega opravlja Murska Sobota. Največje naselje je Grad, na katerem se nahaja največja baročna graščina v Sloveniji in v tej ima sedež upravljavec Krajinskega parka Goričko, Javni zavod Krajinski park Goričko.

Zaradi svoje nenehne obmejne lege skozi zgodovino je Goričko zmeraj zaznamovala odmaknjenost in gospodarsko nazadovanje. Pokrajina je bila prikrajšana pomembnih prometnih poti, razvoja industrije, tvorbe večjih naselij ter ostale infrastrukture, zato so se ljudje povečini preživljali s kmetijstvom od poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in vinogradništva. V dolinah in blagih pobočjih so obdelovali polja, travnike in pašnike, na površinah z večjimi nakloni pa so imeli zasajene visokodebelne travniške sadovnjake in vinograde. Na območjih, kjer površje ni dopuščalo obdelave so rasle mejice in gozdovi, ob potokih so bila mokrišča. V naravi so tako ustvarili raznolike življenjske prostore in s tem veliko pokrajinsko mozaičnost, narava pa jim je je vračala z veliko stopnjo življenjske raznovrstnosti. Človek in narava sta na Goričkem živela z roko v roki.

In tako je še danes. Nekdanja odročnost se danes kaže kot prednost in priložnost. Odmaknjenost pokrajine je omogočila ohranjenost bogatega naravnega in kulturnega okolja. Skladnost umetelnosti narave in pridnih rok velikodušnega goričkega človeka sta še danes največje bogastvo Goričkega. Goričko je od leta 2003 zavarovano kot Krajinski park. V evropskem merilu je Goričko vključeno v omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000, v katerih se še posebej varujejo redke in ogrožene vrste in življenjski prostori. 

To je moč zaznati v zvoku jutranjega petja ptic, v prijaznem klepetu z dobrodušnim Goričancem, v pisanosti cvetočega travnika, v valovanju žitnega polja ob svežem poletnem vetriču, v živahnem preletavanju kmečkih lastovk, v okusu jabolka iz več generacij starega sadovnjaka, v povabilu na domačo šunko in špricer, v žuborenju majhnih potočkov, v vonju sveže pečenega domačega kruha in v spokojnem sončnem zahodu toplega poletnega dne, ko se pokrajina Goričkega pripravlja na počitek.

Na območju parka je 11 občin: Cankova, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci. 

    

Občina Cankova

Na južnem delu rahlo valovito, proti severu pa gričevnato pokrajino občine Cankova na zahodu omejuje 22 kilometrov dolga meja z Avstrijo. Označuje jo potok Kučnica, tisočletna meja med Ogrsko in Avstrijo. Večina ljudi živi na majhnih kmetijah in se dodatno zaposluje v Murski Soboti, pri manjših obrtnikih v občini ter v sosednji Avstriji. Cankova je središče občine, sredi vasi je park, kjer ob vodometu stoji spomenik dr. Avgusta Pavla, prvega prevajalca slovenskega slovstva v madžarščino. Več informacij...

   

Občina Dobrovnik

O naselitvi tega območja že v davni preteklosti potrjuje najdba kamnitega dleta, o antični naselbini pa pričajo gomile južno od vasi. Dobrovnik se prvič omenja leta 1270, na pečatu trga Dobrovnik pa je leto 1280 zabeleženo kot leto nastanka naselja. Dobrovnik je za Lendavo drugo največje dvojezično naselje v Pomurju in tri četrt prebivalcev je madžarske narodnosti. Naravne danosti omogočajo razvoj turizma ob izkoriščanju termalne vode in Bukovniškega jezera z okolico. Več informacij…

    

Občina Gornji Petrovci

Ljudje v občina Gornji Petrovci živijo še vedno predvsem od kmetijstva. Kljub majhnosti ponuja občina kar nekaj pomembnih zgodovinskih in umetnostnih spomenikov ter zanimivih turističnih točk. Vas Ženavlje pa je postala znana po slovitem pristanku stratosferskega balona, s katerim sta 18. avgusta 1934 priletela znana belgijska znanstvenika Max Cosyns in Nere van Elst. Ponašajo se tudi s 700 let starim orjaškim kostanjem na Tetajnem bregu v Križevcih. Več informacij…  

      

Občina Grad

Vas Grad je največje in najstarejše naselje na Goričkem, prvič omenjeno kot Lyndwa, nato kot Gornja Lendava, od leta 1952 pa se imenuje Grad – po srednjeveškem gradu na bazaltni vzpetini. V srednjem veku je tu nastalo upravno središče Goričkega in dolgo tudi ravenskega. Velika aduta za turiste sta grajsko poslopje in Vulkanija. V občini Grad je še veliko naravnih lepot in kulturnozgodovinskih spomenikov. Več informacij…

     

Občina Hodoš

Po številu prebivalcev je med najmanjšimi v Sloveniji. Je etnološko zanimivo območje, s spomeniško zaščitenimi kmetijami in značilnimi panonskimi vodnjaki. V občini živi veliko pripadnikov madžarske narodnosti. Naselje Hodoš se je omenjalo že leta 1331, neuradni viri ga omenjajo že veliko prej. Svoj čas je bil Hodoš pomembno upravno središče. Več informacij …

      

Občina Kobilje

Občina Kobilje se razprostira vzdolž Kobiljanskega potoka v objemu mogočnih gozdov in skrbno obdelanih vinogradov. Vse kaže, da so na ozemlju današnjega Kobilja živeli ljudje že v kameni dobi, tod so bili namreč najdeni predmeti iz tega obdobja. Na Kobilju se dediščina preteklosti zliva s sodobnim urbanim okoljem, duh časa se še vedno zrcali v starih prekmurskih hišah. Sredi kraja sta prava naravna znamenitost mogočna breka, največji in najstarejši drevesi svoje vrste v Sloveniji. Na okoliških gričih se razprostirajo gorice, na hribu sv. Martina raste poseben biser, skorš, 200-letno najvišje drevo svoje vrste v Sloveniji. Več informacij ...

       

Občina Kuzma

Občina Kuzma leži ob tromeji Slovenije, Avstrije in Madžarske, kjer je postavljen piramidasti tromejni kamen iz leta 1924. Vsaka stran piramide nosi grb ene od mejnih držav, obrnjen v smeri te države, ter letnico določitve državne meje. Do tromeje vodi turistična pot v obmejnem delu občine in krožna naravoslovna učna pot s številnimi znamenitostmi, dostop pa je označen tudi iz drugih dveh držav. V občini najdete številne znamenitosti. Več informacij …

     

Občina Moravske Toplice

Občina Moravske Toplice meji na Madžarsko, v njej živijo tudi pripadniki madžarske narodne skupnosti, ki imajo pomembno vlogo pri navezavi dobrososedskih odnosov s sosednjo državo. Je relativno redko naseljena in spada med demografsko ogrožena območja v Sloveniji. Tako kot drugod v razvitem svetu želijo prednosti vasi in podeželja izkoristiti na najboljši možen način: z okolju prijaznim kmetovanjem in mehko obliko ekološkega turizma. Zavedajo se bogastva neokrnjene narave v povezavi s termalno mineralno vodo, ki se pretaka v globinah pod njimi. Del tega naravnega bogastva v okviru naravnega zdravilišča, gostom že ponujajo, še več jim želijo ponuditi v prihodnje z novimi turističnimi zmogljivostmi. Moravske Toplice so se iz nekdanjega kmečkega naselja spremenile v pomemben zdraviliški in turistični kraj, potem ko so leta 1960 pri iskanju nafte pri 1417 metri globine naleteli na vročo mineralno vodo z 72 stopinjami Celzija. Več informacij … 

      

Občina Puconci

V občini Puconci se srečujeta ravninski in gričevnati svet Prekmurja. Prvega s poljedelstvom in živinorejo dopolnjuje drugi s sadjarstvom in vinogradništvom. Posebnost tega prostora je sožitje več verskih skupnosti, evangeličanov, katoličanov in binkoštne cerkve. V občini imajo številna kulturna in turistična društva. Več informacij …

      

Občina Rogašovci

Občina Rogašovci leži na skrajnem zahodu Goričkega, na meji z Avstrijo, kjer se v nebo dviguje tudi prekmurski Triglav, Sotinski breg oziroma Kugla, z nadmorsko višino 418 metrov, ki ga za osem metrov poviša še razgledni stolp. V občini je še več lepih razglednih točk, posebno na ropoškem oziroma fikšinskem grebenu ter na Serdiškem bregu, od koder je pravi užitek gledati na Mursko polje in Slovenske gorice. Poseben ponos v občini predstavlja čebelarstvo, ki predstavlja del kulturne dediščine. Najde se tudi kar nekaj kulturnih znamenitosti, med drugim Rupnikov mozaik v cerkvi sv. Helene na Pertoči. Med naravne bisere pa spada izvir mineralne vode v Nuskovi ter kamnolom skrilavcev v Sotini, ki so iz časov paleozoika in miocena. Več informacij …

      

Občina Šalovci

Občina Šalovci leži v najbolj severovzhodnem delu Slovenije. Gričevnat svet je zgrajen iz jezerskih in morskih usedlin, pokrajina pa prepredena z večjimi in manjšimi potoki. Tu je edino rastišče dišečega volčina v Sloveniji. Šalovci so bili ob koncu 19. stoletja največje naselje na Goričkem, do danes pa se je število prebivalcev zmanjšalo za polovico. Šalovci so obcestno naselje na dnu široke doline Velike Krke, ki je bila v zgodovini privlačna za vojaške pohode proti Zahodu. Več informacij …

 

    X

    20.2. ob 17.00

    na gradu Grad Živalski svet vrtov, predava Ivan Esenko