O parku

Goričko je gričevnata pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije. Na jugu pokrajine gričevje počasi izginja v Mursko ravan oziroma ravninski regiji Ravensko in Dolinsko. Na zahodu Goričko meji na Avstrijo, na vzhodu pa na Madžarsko. Na severnem delu Goričkega, natančneje v naselju Trdkova, se nahaja tromeja med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. 

Zaradi nenehne obmejne lege, gričevnatega površja in odmaknjenosti od večjih središč je pokrajina Goričkega bila skozi zgodovino prikrajšana tvorbe večjih naselij, industrije in obljudenih prometnih poti. Tukajšnje prebivalstvo se je tako bilo primorano ukvarjati pretežno s samooskrbnim kmetijstvom. 

Danes spoznavamo, da je ravno slednje prispevalo k ohranitvi izjemne krajinske in biotske pestrosti, kar danes Goričko zaznamuje in loči od drugih pokrajin, ki so zaradi intenzivnega gospodarjenja s prostorom to izgubili. 

Zaradi izjemne krajinske pestrosti in visoke biotske raznovrstnosti je Vlada Republike Slovenije 9. oktobra leta 2003 območje razglasila za Krajinski park Goričko kot zavarovano območje narave. Za upravljanje parka Vlada Republike Slovenije ustanovila Javni zavod, ki v okviru javne službe ohranjanja narave opravlja varstvene, razvojne, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge na območju parka.

Spoznajte Krajinski park Goričko

Goričko je gričevnata pokrajina na skrajnem severovzhodnem robu Slovenije. Valovito površje je členjeno s potoki, ki so skozi leta odnašali mehke usedline in oblikovali široke doline. V teh dolinah je svoje prebivališče našel človek in razloženo ter v številnih zaselkih poselil tudi pobočja in slemena Goričkega. Enega od najlepših razgledov na to pokrajino lahko vidimo iz najvišjega vrha Prekmurja – Sotinskega brega, ki se s 418 m.n.v. dviga nad dolino Ledave in ponuja razgled do Ledavskega jezera in proti ostali Sloveniji do Boča, Donačke gore, Pohorja in Pece.  Goričko je razdeljeno na 11 občin s skupno 90 naselji in okoli 17.000 prebivalci. Središča teh nam oznanjajo vaški in gasilski domovi ter zvoniki različnih cerkva, ki sporočajo, da se nahajamo v versko najbolj pestrem območju Slovenije. Tukaj složno živijo kristjani, ki so pripadniki katoliške, evangeličanske, binkoštne, baptistične in kalvinistične veroizpovedi. Bogata je tudi narodnostna in etnična sestava. V vaseh ob vzhodni meji z Madžarsko, z izjemo Kobilja, prebivajo pripadniki Madžarske narodne manjšine, v nekaterih vaseh po Goričkem živijo tudi pripadniki Romske skupnosti. Vsaka skupnost prispeva svoj delček bogatemu kulturnemu mozaiku Goričkega. Pokrajina Goričkega je brez večjega središčnega naselja, vlogo tega opravlja Murska Sobota. Največje naselje je Grad, na katerem se nahaja največja baročna graščina v Sloveniji in v tej ima sedež upravitelj Krajinskega parka Goričko, Javni zavod Krajinski park Goričko.Odmaknjenost in gospodarsko nerazvitost gre pripisati nenehni obmejni legi in dogajanju skozi celotno zgodovino. Pokrajina je bila prikrajšana pomembnih prometnih poti, razvoja industrije, tvorbe večjih naselij ter ostale infrastrukture, zato so se ljudje povečini preživljali s kmetijstvom od poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in vinogradništva. V dolinah in blagih pobočjih so obdelovali polja, travnike in pašnike, na površinah z večjimi nakloni pa so imeli zasajene visokodebelne travniške sadovnjake in vinograde. Na območjih, kjer površje ni dopuščalo obdelave so rasle mejice in gozdovi, ob potokih so bila mokrišča.V naravi so tako ustvarili raznolike življenjske prostore in s tem veliko pokrajinsko mozaičnost, narava pa jim je je vračala z veliko stopnjo življenjske raznovrstnosti. Surovine iz narave so spretno uporabljali pri izdelavi pripomočkov za delo na poljih in gospodinjstvih. Tradicionalna znanja in veščine danes ohranjajo rokodelci z naravi in človeku prijaznimi izdelki.  Človek in narava na Goričkem od nekdaj živita z roko v roki. Nekdanja odročnost se danes kaže kot prednost in priložnost. Odmaknjenost regije je omogočila ohranjenost bogatega naravnega in kulturnega okolja. Skladnost umetelnosti narave in pridnih rok velikodušnega goričkega človeka sta še danes največje bogastvo Goričkega. Goričko je od leta 2003 zavarovano kot Krajinski park. V evropskem merilu je Goričko vključeno v omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000, v katerih se še posebej varujejo redke in ogrožene vrste in življenjski prostori. Krajinski park Goričko meri 462 km2ali 46.200 ha.

Izkaznica parka

Ime zavarovanega območja narave: Krajinski park Goričko  Upravljalec: Javni zavod Krajinski park Goričko Sedež upravljalca: Grad 191, 9264 Grad Površina krajinskega parka: 462 km2 Število občin: 11 - Cankova, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci. Število naselij: 90 vasi Število prebivalcev na območju Krajinskega parka Goričko je konec leta 2018 znašalo približno 17.500 ljudi. (Opomba: Pri nekaterih naseljih celotna katastrska občina ne leži znotraj meja parka, medtem ko zajema št. prebivalcev celotno naselje).  Občinska središča: Cankova, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, ŠalovciNajvišji vrh Goričkega: Sotinski breg z 418 m.n.v. Najdebelejši pravi kostanj je v Križevcih na Tetajnem bregu. Najdebelejši graden je v Trdkovi. Največ vider v Sloveniji je na Goričkem. Največji grad v Sloveniji je na Gradu. Največje naselje (l.2002, M.Toplice in Dobrovnik nista zajeti): Grad Največ vernikov evangeličanskih in drugih protestantskih veroizpovedi v Sloveniji živi na Goričkem.  Mejne točke z Republiko Avstrijo so: Cankova - Zelting  Korovci - Goritz Gerlinci - Pölten Fikšinci - Gruisla Kramarovci - St.Ana Sotina - Kalch Kuzma - Bonisdorf Matjaševci - Tauka Mejne točke z Republiko Madžarsko so:  Martinje - Felsősölnök/Gornji Senik Čepinci-Verica/Ketvolgy Budinci - Orfalu/Andovci Hodoš/Hodos-Bajánsenye Domanjševci/Domonkosfa-Kescaszomor/Krčica Prosenjakovci/Partosfalva - Magyarszombatfa/Soboška ves Kobilje - Nemesnep

Občine v Krajinskem parku Goričko

Občina Cankova www.cankova.si Naselja: Cankova, Domajinci, Gerlinci, Gornji črnci, Korovci, Krašči, Skakovci in Topolovci. Število prebivalcev 2019: 1724Velikost: 30,58 km2 (v parku 22,9 km2)Grb: Na levi strani grba občine Cankova dominira podoba narcise z osmimi cvetnimi listi. Osnova za simbol je ozkolistna narcisa (Narcissus stellaris), ki so ji dodali 2 cvetna lista. Cvetni listi simbolizirajo sedem vasi v občini. Listi so različnih velikosti, kar predstavlja razlike v velikosti med naselij. Valovi na spodnjem delu grba simbolizirajo dva glavna vodotoka v občini, Kučnico in Ledavo. Na simbolni ravni opozarjata, da brez vode ni življenja.   Na južnem delu rahlo valovito, proti severu pa gričevnato pokrajino občine Cankova na zahodu omejuje 22 kilometrov dolga meja z Avstrijo. Označuje jo potok Kučnica, tisočletna meja med Ogrsko in Avstrijo. Ob Kučnici so bila pred leti velika rastišča narcis, ki jih je zaradi spremembe načina kmetovanja ostalo le za vzorec. Večina ljudi živi na majhnih kmetijah in se dodatno zaposluje v Murski Soboti, pri manjših obrtnikih v občini ter v sosednji Avstriji. Cankova je središče občine. Sredi vasi je park, kjer ob vodometu stoji spomenik dr. Avgusta Pavla, prvega prevajalca slovenskega slovstva v madžarščino.   Na robu parka so razvrščene pomembne zgradbe: občina, šola, vrtec, župnijska cerkev sv. Jožefa in rojstna hiša dr. Avgusta Pavla. Vas Gerlinci so znani po vinogradih, senožetnih sadovnjakih in kostanjih. Tam je tudi izletniška kmetija Kozelinovih, kjer se lahko okrepčajo pohodniki s turistične gozdne učne poti Fuks graba. Njen začetek je v Korovcih, speljana pa je gozdu Gora. V Skakovcih se je rodil prvi prekmurski akademski slikar Ludvik Vrečič. V zahodnem delu občine se razprostira umetno Ledavsko jezero. Nastalo je konec sedemdesetih let z zajezitvijo potoka Ledava. Podoba doline se je z nastankom jezera spremenila in narava se je prilagodila novonastalim razmeram. V bližini sta tudi turistična kmetija Ferencovih in sušilnica sadja Vratuša.-------------------------------------- Občina Dobrovnikwww.dobrovnik.si  Naselja: Dobrovnik, Strehovci, ŽitkovciŠtevilo prebivalcev 2019: 1287Velikost: 31 km2 v parku 29% ali 893 haGrb: Čez tri navpična polja modre, srebrne in zelene barve se raztezajo trije zlati hribi razporejeni nad zlato črto. Predstavljajo tri dobrovniške hribe, troje goric v treh naseljih občine. Zlata črta pod hribi simbolizira rodovitno ravnico. V spodnjem delu dominira navzdol obrnjeni cvet močvirskega tulipana (Fritillaria meleagris). Trije cvetni listi tulipana simbolizirajo sožitje prebivalcev treh naselij v občini. Dve barvi Grba predstavljata sožitje dveh narodov na območju občine.    Občina Dobrovnik je nastala leta 1998. Prisotnost človeka na tem območju od kamene dobe naprej potrjuje najdba kamnitega dleta, o antični naselbini pa pričajo gomile južno od vasi. V rimski državi, ko je to ozemlje pripadalo provinci Panoniji, naj bi bila intenzivnejša rimska kolonizacija prav na tem območju. Dobrovnik se prvič omenja leta 1270. na pečatu trga Dobrovnik pa je leto 1280 zabeleženo kot leto nastanka naselja. Pozneje se omenja kot trg in celo kot mesto. Za drugo polovico 19. in začetek 20. stoletja je za kraj značilen visok prirastek prebivalstva. Močno se je razmahnila obrtna dejavnost (lončarstvo) in trgovina. V vasi so delovali trije trgovci, leta 1878 so odprli prvo gostilno, leta 1911 pa zgradili opekarno, ki je obratovala do leta 1979. Leta 1930 je dobrovniška pošta dobila prvo telefonsko centralo, po drugi svetovni vojni je kraj dobil še elektriko. Dobrovnik je za Lendavo drugo največje dvojezično naselje v Pomurju in tri četrt prebivalcev je madžarske narodnosti. V novi občini so največ pozornosti namenili gradnji infrastrukture, objektom za družbene dejavnosti, poslovno-stanovanjski zgradbi, obnovi kulturnega doma in vaških domov ter razvoju gospodarstva. Naravne danosti omogočajo pospešeno razvijanje turizma ob izkoriščanju termalne vode in Bukovniškega jezera z okolico. Za najpogumnejše je urejen Pustolovski park Bukovniško jezero. Zavod za okolje in turizem skrbi za promocijo ponudbe v občini.  ------------------------------------ Občina Gornji Petrovciwww.gornji-petrovci.si      Naselja: Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Košarovci, Križevci, Kukeč, Lucova, Martinje, Neradnovci, Panovci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci, ŽenavljeŠtevilo prebivalcev 2019: 1992 Velikost: 66,84 km2Grb: Na ščitu trikotne oblike je na srebrni podlagi zgornjega polja v dveh vrstah 14 hišic z rdečimi trikotnimi strehami s polkrožnim vhodom v pritličju in po dvema linama v nadstropju. 14 hišic predstavlja 14 vasi v občini.V spodnjem modrem polju je v srebrni barvi vidra z rdečimi kremplji ter z zlato ribo v gobcu. Ljudje v občina Gornji Petrovci še vedno živijo predvsem od kmetijstva. Poleg poljedelstva in živinoreje postajata v zadnjem času vse bolj pomembna tudi sadjarstvo in vinogradništvo, medtem ko industrije skoraj ni več. V občini so številni zgodovinski in umetnostni spomeniki ter druge zanimive turistične točke. Za ljubitelje sakralne arhitekture sta zanimivi Gotski cerkvi sv. Trojice ali Nedela v Gornjih Petrovcih in sv. Ane v Boreči, pa evangeličanski cerkvi v Križevcih in Gornjih Petrovcih. V ozki dolini ob Mali Krki ob meji z Madžarsko, stoji Lenarčičev mlin.  Vas Ženavlje je postala znana po slovitem pristanku stratosferskega balona, s katerim sta 18. avgusta 1934 priletela znana belgijska znanstvenika Max Cosyns in Nere van Elst. V spomin na ta dogodek je občina na tem mestu postavila spominsko obeležje, delo akademskega kiparja Mirka Bratuše, in si 18. avgust izbrala tudi za svoj občinski praznik. Na Tetajnem bregu v Križevcih že 700 let krajino krasi domači kostanj. S tremi metri premera in višino 20 metrov je pravi orjak. Posebnost kraja je Vidrin center Aqualutra, kjer vedo vse o vidrah. ----------------------------------- Občina Gradwww.obcina-grad.si      Naselja: Grad, Dolnji Slaveči, Motovilci, Vidonci, Kovačevci, Radovci, KruplivnikŠtevilo prebivalcev 2019: 2063Velikost: 37,39 km2Grb: Grb je nastal leta 2016. Motiv gradu in zlata krona simbolizirata prisotnost plemiških družin v preteklosti. Zeleni grič je simbol gričevnate pokrajine, križ v sredini predstavlja krščanstvo. Modra in zelena sta izbrani kot simbola sožitja med nebom in zemljo.    Središče občine je vas Grad. Je največje in najstarejše naselje na Goričkem. Prvič je bilo omenjeno kot Lyndwa, nato kot Gornja Lendava, od leta 1952 pa se imenuje Grad – po gradu na bazaltni vzpetini nad vasjo. V srednjem veku je bilo tu upravno središče Goričkega in dolgo tudi Ravenskega. Kmetijstvo se v veliki meri pojavlja kot dopolnilna dejavnost, veliko število je zaposlenih pri manjših obratih v bližini in v Murski Soboti. Veliko ljudi si je delovna mesta poiskalo čez mejo v Avstriji. Poleg grajskega poslopja stoji v vasi pomemben sakralni spomenik, romarska cerkev Marije Vnebovzete. Prenovo cerkvene ladje je načrtoval znani slovenski arhitekt Jože Plečnik. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja 15. avgusta je v središču vasi, Pörgi, kramarski sejem, ki privabi številne romarje od blizu in daleč. Številni kulturni in naravni spomeniki vabijo obiskovalce k spoznavanju občine Grad. V zaselku Kaniža, nedaleč od gradu, stoji grobnica grajskih veljakov imenovana Kripta. V središču vasi je Doživlajski park Vulkanija. Obiskovalcem ponuja potovanje v globine našega planeta, vožnjo z Olijevim vlakcem do kamnoloma, skatka vse o goričkem vulkanu. Opuščen kamnolom bazaltnega tufa in Kačeva mlaka sta dragocena gradnika naravne dediščine območja. Ob cesti Grad–Kruplivnik stoji kužno znamenje Beli križ, ki je nastalo v spomin na čase, ko je v teh krajih razhajala Kuga. Znamenje stoji nedaleč od zaselka Kukojca v vasi Dolnji Slaveči, kjer je bil rojen Mikloš Küzmič, prvi prekmurski katoliški pisatelj, prevajalec in pesnik. Na mestu nekdanje Küzmičove domačije stoji danes spominska plošča. Najslikoviteje je zaselek in dogajanje leta 1740, v spomin katerega je postavljeno znamenje, opisal Jože Smej v knjigi Po sledovih zlatega peresa. Takrat je tod razhajala kuga. V knjigi je zapisano: Kukojca! Kakor bi skrivala v sebi zbirko zdravilnih zelišč. Prišlo je namreč 1740. Skoraj dobesedno se je uresničila prerokba:, Smrt bo prilezla skoz okna, prišla v palače, pobrala otroka s ceste. Trupla bodo ležala kakor snopi za žanjcem., Po vsej deželi, razen na Kukojci, je razsajala kuga. Vir: Jože Smej, Po sledovih zlatega peresa------------------------------------- Občina Hodošwww.hodos.si       Naselja: Hodoš, Krplivnik Število prebivalcev 2019: 358Velikost: 18 km2Grb: V grbu so tri barve. Zgornji modra in zelena označujete prisotnost Slovencev in Madžarov, spodnja rdeča simbolizira prelito kri in hrabrost v vseh zgodovinskih obdobjih. Heraldična roža z rdečim srcem nakazuje pripadnost evangeličanski veri. Zgornji barvi povezuje srebrna helebarda, kot simbol skupne borbe obeh narodov proti Turkom. Hodoš je postala samostojna občina leta 1999. Po številu prebivalcev je med najmanjšimi občinami v Sloveniji. Območje občine je zanimivo z vidika etnologije, ki ji poseben pečat dajejo spomeniško zaščitene kmetije in značilni panonskimi vodnjaki. Občina leži na narodnostno mešanem območju, večina prebivalstva madžarske narodnosti. V verski strukturi prevladujejo evangeličani. Naselje Hodoš se je omenjalo že leta 1331, neuradni viri ga omenjajo že veliko prej. Ime morda izvira iz priimka Hodoši, ali pa ga je dobilo po bobrih (madžarsko hódok), ki so živeli v močvirnem predelu doline Gyöngyös. Leta 1908 so naselje preimenovali v Őrihodos, leta 1920 pa nazaj v Hodos. Med drugo svetovno vojno je spet dobilo ime Őrihodos, danes pa se imenuje Hodoš-Hodos. O življenju nekoč pripoveduje Etnološko zgodovinska zbirka Stražna krajina v naselju Krplivnik.  Svojčas je bil Hodoš pomembno upravno središče stražne krajine. Leta 1999 so začeli graditi železniško progo Puconci–Hodoš–državna meja s skupno postajno zgradbo za obmejne službe obeh držav na Hodošu. Temeljni kamen sta položila predsednika takratnih vlad, dr. Janez Drnovšek in Viktor Orban, dve leti kasneje pa sta oba tudi uradno odprla novo progo, ki povezuje prestolnici obeh držav. Z vstopom obeh držav v Evropsko je prestopanje nekoč močno zastražene meje postalo preteklost. Možnosti za gospodarski razvoj na obeh straneh sedanje meje so se povečale. Za razliko od ljudi, meje že dolgo ne priznava divjad, ki na veliko prihaja čez mejo in povzroča ogromno preglavic in škode na poljih. Med najlepše točke naravne dediščine zagotovo spada Hodoško jezero. Umetno jezero je skozi leta postalo dom številnim živalski in rastlinskim vrstam. Okoli jezera vodi učna pot, glavno vlogo pa igra vidra.------------------------------------ Občina Kobiljewww.kobilje.si      Naselja: Kobilje Število prebivalcev: 545Velikost: 19,74km2Grb: Na ščitu modre barve je obris lista drevesne vrste brek, katerega največji primer v Sloveniji raste v središču vasi Kobilje. Občina Kobilje se razprostira vzdolž Kobiljanskega potoka v objemu mogočnih gozdov in skrbno obdelanih vinogradov. Arheološka izkopavanja so potrdila poseljenost območja že v kameni dobi, v času rimskega imperija in v času sv. Cirila in Metoda. Naselje se prvič omenja leta 1208. Leta 1271 se prvič omenja cerkev sv. Martina, obzidje in velik benediktinski samostan, ki so bili zgrajeni že pred tem letom. V prvi polovici 17. stoletja so Turki, ko so zasedli veliko Kanižo, celotno Kobilje porušili. Na njihov pohod skozi Kobiljansko dolino spominja ledinsko ime Törektemetés (Turško groblje), kjer naj bi bil pokopan tudi neki turški poveljnik. Leta 1524 je bilo na tem območju kar 10 mlinov. Območje je bilo ponovno naseljeno v drugi polovici 18. stoletja. Ob rabi naravnih danosti in znanjem priseljencev iz različnih koncev sveta so se na območju Kobilja razvili lončarstvo, tesarstvo in vinogradništvo. Leta 1893 je žid Schwartz iz Lendave zgradil na Kobilju opekarno. Gospodarsko pomemben je bil Leta 1916 zgrajen 23,8 km dolg odcep gozdne železnice od železniške postaje Lendava v gozd Kobilje. Na Kobilju se dediščina preteklosti zliva s sodobnim urbanim okoljem. 1925 je bila blagoslovljena nova cerkev Sv. Martina in tradicije živijo v ljudeh.Duh časa se zrcali v starih prekmurskih hišah, ki nas kot zgodovinske knjige poučujejo o preteklosti prekmurske ravnice. Ena od prenovljenih Telehiša, arhitekturni biser tega območja. Notranjost domačini koristjo kot razstavni prostor rokodelskih izdelkov.V manjšem parku v središču naselje sta pravi znamenitosti- mogočna breka (Sorbus Torminalis), največji in najstarejši drevesi svoje vrste v Sloveniji. V parku stoji tudi doprsni kip rojaka patra Pavla Berdena. Na okoliških gričih se razprostirajo vinogradi. Na hribu sv. Martina že 200 let raste skorš (Sorbus domestica), sadno drevo, najvišje svoje vrste v Sloveniji. Poleg stoji kapelica, ki spominja na nekdanjo cerkev.---------------------------------- Občina Kuzmawww.obcina-kuzma.si Naselja: Dolič, Gornji Slaveči, Kuzma, Matjaševci, TrdkovaŠtevilo prebivalcev 2019: 1574Velikost: 22,85 km2Grb: Iz simbola tromejnega kamna na vrhu ščita tečeta prekinjeni srebrni črti in delita grb na tri barvna polja, rdeče, modre in zelene barve. V sredini je upodobljen beli golob, ki vzleta v lok petih zlatih zvezdic. Občina Kuzma leži ob tromeji Slovenije, Avstrije in Madžarske. Piramidasti tromejni kamen iz leta 1924 pri Trdkovi označuje stičišče treh držav in prizorišče srečanj treh narodov. Vsaka stran piramide nosi grb ene od mejnih držav, obrnjen v smeri te države, ter letnico določitve državne meje (10. 9. 1919 in 4. 6. 1920). Tromejnik je 31. maja 1924 na sedanjo mesto postavila mednarodna razmejitvena komisija. S Trianonsko mirovno pogodbo 4. junija 1920 je bilo Prekmurje dokončno vključeno v jugoslovansko državo. Do tromeje vodi turistična pot v obmejnem delu občine Kuzma in krožna naravoslovna učna pot z gozdno tematiko. Dostop je označen tudi iz drugih dveh držav. V središču vasi Kuzma stoji spomenik pripadnikom teritorialne obrambe in policije, ki so leta 1991 sodelovali v bojih za osamosvojitev Republike Slovenije in ubranili mednarodni mejni prehod Kuzma ter zavzeli stražnico v Kuzmi. Kulturno dediščino zastopajo sakralni objekti, najlepša med njimi cerkev sv. Kozme in Damjana v Kuzmi, posvečena zdravniškima zavetnikoma in poslikana s freskami. Evangeličanska cerkev na Gornjih Slavečih, posvečena 28. oktobra 1928, je središče od leta 1918 samostojne cerkvene občine. Po gričih in dolinah stojijo številne kapelice in križi. Domačija Cecilije Bežan na Gornjih Slavečih z dimno kuhinjo in pokrita s slamo je ena lepših obnovljenih tradicionalnih domačij na Goričkem. Na Gornjih Slavečih so naravni izviri slatine. Številni mešani gozdovi v občini so privlačni predvsem za gobarje.------------------------------------ Občina Moravske Toplicewww.moravske-toplice.si       Naselja: Andrejci, Berkovci, Bogojina, Bukovnica, Čikečka vas, Filovci, Fokovci, Ivanci, Ivanjševci, Ivanovci, Kančevci, Krnci, Lončarovci, Lukačevci, Martjanci, Mlajtinci, Moravske Toplice, Motvarjevci, Noršinci, Pordašinci, Prosenjakovci, Ratkovci, Sebeborci, Selo, Središče, Suhi Vrh, Tešanovci in Vučja Gomila.Število prebivalcev 2019: 5853Velikost: 144 km2, v parku je 66% ali 9550 haGrb: Na polkrožnem ščitu modre, zelene in srebrne barve je simbol vrelca zdravilne termalne vode. Zaključuje se v obliki srca in poudarja srčnost ljudi. Avtor grba je Srečko Merklin iz Murske Sobote. Občina Moravske Toplice je redko naseljena in, kot ostale Goričke občine, spada med demografsko ogrožena območja v Sloveniji. Prednosti, ki jih ponuja podeželje, poskušajo v občini izkoristiti na najboljši možen način: z okolju prijaznim kmetovanjem in mehko obliko turizma. Največ turistične ponudbe je v kraju Moravske Toplice, ki so se iz nekdanjega kmečkega naselja spremenile v pomemben zdraviliški in turistični kraj, potem ko so leta 1960 pri iskanju nafte pri 1417 metri globine naleteli na vročo mineralno vodo z 72 stopinjami Celzija. Termalna mineralna voda, ki se pretaka v globinah pod njimi je le del naravnega bogastva, ki ga že ponujajo v okviru naravnega zdravilišča. Ponudbo v zdraviliščih dopolnjujejo sprehajalne in kolesarske poti, ponudniki nastanitev in kulinarična ponudba. Številni kulturno-umetniški spomeniki štejejo med najvrednejšo dediščino in so vredni obiska. Med najstarejšimi je gotska Rotunda v Selu in najbolj znana Bela golobica v Bogojini. V neposredni bližini Doma duhovnosti v Kančevcih je od 2019 na ogled razstava Preživeti z netopirji. Več… Vse informacije o ponudbi na enem mestu najdete v TIC-u Moravske Toplice ali na njihovi spletni strani tukaj. Občina Moravske Toplice meji na Madžarsko, v njej živijo tudi pripadniki madžarske narodne skupnosti, ki imajo pomembno vlogo pri navezavi dobrososedskih odnosov s sosednjo državo.--------------------------------------- Občina Puconciwww.puconci.si     Naselja: Občina Puconci je ena izmed večjih pomurskih občin, ki je nastala leta 1995 s preoblikovanjem občine Murska Sobota. Ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Beznovci, Bokrači, Brezovci, Bodonci, Dankovci, Dolina, Gorica, Kuštanovci, Lemerje, Mačkovci, Moščanci, Otovci, Pečarovci, Poznanovci, Predanovci, Prosečka vas, Puconci, Puževci, Strukovci, Šalamenci, Vadarci, Vaneča in Zenkovci.Število prebivalcev 2019: 5892 Velikost: 107,58 km2, v parku je 67 % ali 7202 haGrb: Ravenski del občine zastopa zgornji, rumeni del grba z žitnim klasom, simbolom rodovitnih polj. Spodnji, zeleni del zastopa Goričko z izpostavljenim rdečim jabolkom, ki nakazuje močno tradicijo sadjarstva. Povezuje ju simbol sonca na sredini.  V občini Puconci se srečujeta ravninski in gričevnati svet Prekmurja. V ravninskem delu prevladujeta poljedelstvo in živinoreja, nizko gričevje je primernejše za sadjarstvo in vinogradništvo. Posebnost tega prostora je sožitje več verskih skupnosti, evangeličanov, katoličanov in pripadnikov binkoštne cerkve. Občinski praznik praznujejo 13. oktobra, na datum, ko je bil leta 1781 objavljen eden od tolerančnih patentov Jožefa II. kot osnova za enakopravno delovanje vseh cerkvenih skupnosti. V občini delujejo številna kulturna in turistična društva. Vas Pečarovci je znana po lončarjih. Z tradicionalnim lončarstvom se v občini ukvarjata družini Zelko. Štefan Zelko, ki se je iz Pečarovcev preselil v Lemerje, je predstavnik žive kulturne dediščine v Sloveniji, ki iz kepe gline na vretenu še ustvarja umetnine preteklega časa. Franc Zelko v Pečarovcih skrbi za ohranjanje tradicionalnega lončarjenja in je s svojimi izdelki prisoten na večjih kramarskih sejmih v regiji.  Poleg spomenika Štefanu Küzmiču, očetu prekmurske književnosti, v Strukovcih sta na območju občine evangeličanski cerkvi častitljive starosti v Puconcih in Bodoncih. V središču vasi Puconci je bil leta 2009 svojemu namenu predan Spominski dom Števana Küzmiča, kulturno središče kraja. V Pečarovcih pri Sebeščanu stoji katoliška cerkev sv. Sebastjana (1824), v Vadarcih manjša binkoštna cerkev. Kot pomemben etnološki spomenik stoji na pokopališču v Dolini tudi leseni zvonik. Zanimivost občine je Sadni vrt v Otovcih, za katerega skrbi Sadjarsko društvo Pomurja, v njem pa je posajenih čez 150 starih sort jablan in drugih sadnih vrst. Sleherno sadiko v vrtu je posadil znan človek iz Slovenije ali tujine. -------------------------------------- Občina Rogašovciwww.obcina-rogasovci.si     Naselja: Fikšinci, Kramarovci, Nuskova, Ocinje, Pertoča, Rogašovci, Ropoča, Serdica, Sotina, Sveti Jurij, VečeslavciŠtevilo prebivalcev 2019: 3070Velikost: 40 km2Grb: Na modrem ščitu je na konju upodobljen Sveti Jurij v zlatem plašču, modrih čevljih z šlemom na glavi. V rokah ima ščit z jurjevim križem in z zlatim kopjem prebada črnega zmaja, simbol zla.  Občina Rogašovci leži na skrajnem zahodu Goričkega, na sami meji z Avstrijo, kjer se v nebo dviguje tudi prekmurski Triglav, Sotinski breg oziroma Kugla, z nadmorsko višino 418 metrov, ki ga za osem metrov poviša še razgledni stolp. Nekaj obmejnih naselij je do leta 1945 naseljevalo pretežno nemško prebivalstvo, po njihovi izselitvi pa so se tukaj naselili slovenski priseljenci, predvsem iz Koroške in Bele krajine.Državna meja teča ob potoku Kučnica, vendar pogled s panoramske ceste na zahod seže globoko v Avstrijo. V občini je več lepih razglednih točk na ropoškem oz. fikšinskem grebenu ter na Serdiškem in na Sotinskem bregu. Ob lepem vremenu pogled seže do Murskega polja, Slovenskih goric in Pohorja. Gričevje razmejuje reka Ledava in polni Ledavsko jezero, ki se začenja razprostirati pri Ropoči. Kmetijstvo je v občini dobro razvito in modernizirano. Bližino avstrijske meje koristijo številni redno zaposleni in sezonski delavci. V občini deluje preko štirideset samostojnih podjetnikov različnih panog. Zaradi JV lege pobočij in ostalih naravnih danosti je v občini razvito čebelarstvo. Več kot 30 čebelarjev, ki s svojim delom prispeva k ohranjanju kulturne krajine in kulturne dediščine. Najstarejši spomenik je kužno in turško znamenje »Peršov križ« v Večeslavcih. Pomembni sakralni spomeniki sta katoliški cerkvi na Pertoči pri Sv. Heleni in pri Sv. Juriju ter številne kapele. V zadnjem času zagotovo najbolj obiskana je cerkev sv. Helene na Pertoči, katero sprednji del krasi mozaik. Mojstrovina patra Rupnika in veščih mozaičarjev je nastala samo v štirih dneh leta 2009.Naravno bogastvo tod vre iz zemlje. Mineralno vodo v naravi lahko poskusimo ob urejenem vrelcu ob vrbovem drevoredu v Nuskovi. Ustekleničeno zastopata dve znamki, ki ju najdemo na trgovskih policah, Radenska in Cana. Področje kamnoloma permkarbonskih skrilavcev v Sotini je edini naravni kanjon med dvema največjima vrhovoma Pomurja, to je med Kuglo in Rdečim bregom. Območje je hkrati prvo najdišče višinske naselbine na 408 m.n.v. iz bakrene dobe.-------------------------------------- Občina Šalovciwww.salovci.si Naselja: Budinci, Čepinci, Dolenci, Domanjševci, Markovci, ŠalovciŠtevilo prebivalcev: 1383Velikost: 58,15 km2Grb: Na modrem ščitu je upodobljen grm dišečega volčina s sedmimi zelenimi listi, razporejenimi v polovično rozeto ter šestimi rdečimi cvetovi. Občina Šalovci leži v najbolj severovzhodnem delu Slovenije. Gričevnat svet je zgrajen iz jezerskih in morskih usedlin, pokrajina pa prepredena z večjimi in manjšimi potoki. Tu je edino rastišče dišečega volčina v Sloveniji. Šalovci so bili ob koncu 19. stoletja največje naselje na Goričkem, do danes pa se je število prebivalcev zmanjšalo za polovico. Šalovci so obcestno naselje na dnu široke doline Velike Krke, ki je bila v zgodovini privlačna za vojaške pohode proti zahodu. V Frimovem gozdu, ki je 300 metrov oddaljen od središča vasi, je obnovljen Frimov vodnjak. Zgradila ga je grofovska družina Frim. Globok je 5 metrov, v njem pa je zdrava pitna voda, ki so jo za pitje uporabljali krajani. Budinci so znani kot najsevernejše naselje v Sloveniji. Najsevernejša točka Slovenije (46, 88 geografske širine in 16,23 geografske dolžine) je ob meji z Madžarsko ob mejnem kamnu št. 115. Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Dolencih se prvič omenja 1331. Leta 1698 je bila večinoma uničena. Leta 1766 je bila barokizirana in postavljen je bil nov zvonik. Med pomembne elemente ohranjene kulturne dediščine spadajo cerkve, mlini, obeležja in gomilna grobišča, ki pripovedujejo o življenju v preteklosti.

Goričanci, Goričko, krajinski park

Tukaj so zbrane predstavitvene vsebine različnih avtorjev, ki predstavljajo Goričance, Goričko in Krajinski park Goričko. Predstavitev Goričkega in krajinskega parka: 

top

X

Preživeti z netopirji

6. 6., 10.00-17.00 Kančevci, dan odprtih vrat