V iskanju travniškega postavneža na nemško-češki meji
Dare to connect ali krajše D2C je naslov projekta, ki ga sofinancira EU v programu Podonavje. Javni zavod Krajinski park je pridruženi partner in območje Krajinskega parka Goričko je s sosednjim območjem Narodnega parka Őrség čezmejno pilotno območje. Cilji projekta so čez mejo povezati habitate ogroženih vrst kot je to metulj travniški postavnež z znanstvenim imenom Euphydryas aurinia.
Na raziskovalno odpravo smo se podali štirje zaposleni v JZ KPG, sodelavka iz CKFF v družbi treh zaposlenih v upravi Narodnega parka Őrség. Dolga pot na sever je hitro minila, zelo malo smo se ustavljali in prispeli na cilj tri ure pred dogovorjeno uro. Strokovnjaki za metulje so takoj pohiteli iskat travniško izijevko na travnik tik ob meji v Regnizlosau in takoj ujeli tudi iskano vrsto.
Mocsári tarkalepke, Scheckenfalter ali travniški postavnež za svoje razmnoževanje izbira najraje travniško izijevko na kateri odlaga jajčeca in se hranijo njegove gosenice preden se zabubijo in se iz bube izleže metulj. Tako smo iskali hranilno rastlino z znanstvenim imenom Succisa pratensis, nemško Gewöhnlicher Teufelsabbiss, angleško devils-bit, madžarsko réti ördögharaptafű. Brezuspešno, vsaj prvega dne.
Smo se pa zato pod večer podučili o vsem kar potrebuje Margaritifera margaritifera ali potočna školjka bisernica, če njeno ime prevedemo iz nemškega Flussperlmuschel ali angleškega Freshwater pearl mussel, saj vrsta v Sloveniji ne živi in tudi drugod po Evropi je zelo redka in ogrožena. V nekdaj opuščenem mlinu po imenu Huschermühle se trudijo školjke obdržati pri življenju s kontroliranim načinom razmnoževanja in premagovanjem številnih ovir pri, ki jih uspešno premagujejo. Wolfgang nam je povedal številna dejstva in tudi zgodbe od katerih je zanimiva tudi tista o načinu zbiranja sredstev za opravljanje del namenjenih ohranjanju školjk z deležem od prodaje lokalnega piva z etiketo na kateri je narisana školjka. Se razume, da smo donirali tudi prisotni.
Drugi dan je bil izključno namenjen metulju in izijevki. Ob živita namreč na travniku ob Lužnem potoku ali Zinnbach na mokrotnih in malo dvignjenih travnikih. Uspešnost upravljanja je v sodelovanju med sektorjem za vode in sektorjem za naravo - travnik varuje potok pred zamuljevanjem s sedimentom iz njiv, ki škoduje školjki, ker se zarije pregloboko in se zaduši. Travnik tako varuje školjke v potoku in je sicer v upravljanju z namenom ohranjanja metulja in njegovemu razmnoževalnemu ciklu prilagojene rabe, ki pomeni košnjo ob pravem času.
Sprva je bilo izijveke premalo, zato ji pomagajo pri razmnoževanju na več načinov s pravočasno košnjo, sejanjem in saditvijo. Izjave za medije niso bile težke, saj smo bili navdušeni vsi, našli smo rastlino, jajčeca in metulj je na Wolfgangovi roki pristal kar sam za nastop pred kamero. Sledili so ogledi še drugih lokacij, na meji s Saško, kjer so še pred 30 leti vozili tanki in so korakali vojaki z obeh strani železne zavese. Povsod smo videvali travniškega postavneža, ki živi na nekdanjem minskem polju.
Tretjega dne smo prečkali mejo s Češko in se srečali s tamkajšnjimi strokovnjaki iz Ametyst-a. Mihala nam je pokazala njihove travnike in razložila prakso trakaste košnje ob Lužnem potoku na češki strani. Med ogledom smo slišali in videli delavce na nemški strani, ki so ročno grabljali seno. Bili smo enotnega mnenja, evropska Zelena vez je res živa. Četrtega dne po nočitvi v samostanu Klašter v Tepli smo obiskali še zadnji dve lokaciji travnikov, kjer so na eni manj in drugi bolj uspešni pri upravljanju.
Ogled različnih praks nemških in čeških naravovarstvenikov je dobra popotnica za izvajanje ukrepov v Sloveniji in na Madžarskem. Skupni imenovalec obojim je lastnina in zadosten denar za košnjo, odstranitev biomase, spremljanje in nadzor nad stanjem habitata in vrste. Izkaže se, da je najlažja izvedba takrat, kadar je lastnik država ali nevladna organizacija za ohranjanje narave, ki ima dovolj sredstev za izvedbo pravih in pravočasnih ukrepov. Ti v veliki meri pomenijo delo na roke, kar zahteva več časa in delavca s kompetencami ali znanjem in seveda voljo do dela na tako občutljivih življenjskih prostorih. In prav od slednjega bo v prihodnje odvisno tudi stanje ohranjanja tako redkih in ogroženih vrst kot sta travniški postavnež in potočna školjka bisernica.
S.Dešnik, 22.6.2019
