Dolgokrili, širokouhi in velikouhi netopir

Dolgokrili netopir (Miniopterus schreibersii) je do 6 cm velik in do 16 g težki netopir z razponom prhuti do 34 cm. Kožuh je sivorjav na hrbtu in siv na trebuhu, ušesa so majhna in zaobljena ušesa. Gre za najhitreje letečo evropsko vrsto netopirja, ki lahko leti do 55 km/h. Dolgokrili netopirji se radi združujejo v velike jate. Hranijo se z žuželkami in živijo do 22 let. V Sloveniji je redka in ogrožena vrsta. Počivališča najde v jamah, tunelih, rudnikih in opuščenih stavbah. Z raziskavo in s pomočjo obročkanja netopirjev so strokovnjaki ugotovili, da dolgokrili netopirji, ki se spomladi in jeseni zadržujejo v kleteh gradu Grad, prezimujejo v jamu Huda Luknja pri Mislinji.  

Širokouhi netopir (Barbastella barbastella) je majhna gozdna vrsta netopirja. Zraste do 5,8 cm in tehta do 13 g. Ima kratek gobev in široke uhlje. Razpon prhuti meri do 28 cm s kateri spretno leta skozi stare listnate gozdove z bogato zeliščno in grmovno plastjo, kjer lovi manjše žuželke in pajke. Počivališča najde pod lubjem ali v duplih, samice kotijo v duplih ali starih stavbah, medtem ko prezimujejo tudi v tunelih ali jamah. 

Velikouhega netopirja (Myotis bechsteinii) prepoznamo po velikih in širokih ušesih. Je do 5,5 cm velik in do 14 g težek netopir s premerom prhuti do 30 cm. Odrasle živali imajo dolgo dlako, ki je na hrbtni strani rdeče-rjava in na trebušni svetlo siva. Živi v starih širokolistnih gozdovih s površino min. 25 ha, kjer najde kotišča v duplih dreves. Hrani se z žuželkami, ki jih ulovi v gozdu ali gozdnem robu. Doživi do 20 let. Ogroža ga predvsem gospodarjenje z gozdovi.  

    VRH

    X

    Medena dežela, dokumentarni film

    Grad, 14.8.2020 ob 20:30