Spoznajte Krajinski park Goričko
Goričko je gričevnata pokrajina na skrajnem severovzhodnem robu Slovenije. Valovito površje je členjeno s potoki, ki so skozi leta odnašali mehke usedline in oblikovali široke doline. V teh dolinah je svoje prebivališče našel človek in razloženo ter v številnih zaselkih poselil tudi pobočja in slemena Goričkega. Enega od najlepših razgledov na to pokrajino lahko vidimo iz najvišjega vrha Prekmurja – Sotinskega brega, ki se s 418 m.n.v. dviga nad dolino Ledave in ponuja razgled do Ledavskega jezera in proti ostali Sloveniji do Boča, Donačke gore, Pohorja in Pece.
Pogled na Bodonski breg
Goričko je razdeljeno na 11 občin s skupno 90 naselji in okoli 17.000 prebivalci. Središča teh nam oznanjajo vaški in gasilski domovi ter zvoniki različnih cerkva, ki sporočajo, da se nahajamo v versko najbolj pestrem območju Slovenije. Tukaj složno živijo kristjani, ki so pripadniki katoliške, evangeličanske, binkoštne, baptistične in kalvinistične veroizpovedi. Bogata je tudi narodnostna in etnična sestava. V vaseh ob vzhodni meji z Madžarsko, z izjemo Kobilja, prebivajo pripadniki Madžarske narodne manjšine, v nekaterih vaseh po Goričkem živijo tudi pripadniki Romske skupnosti. Vsaka skupnost prispeva svoj delček bogatemu kulturnemu mozaiku Goričkega.
Poznoromanska cerkev v Domanjševcih
Pokrajina Goričkega je brez večjega središčnega naselja, vlogo tega opravlja Murska Sobota. Največje naselje je Grad, na katerem se nahaja največja baročna graščina v Sloveniji in v tej ima sedež upravitelj Krajinskega parka Goričko, Javni zavod Krajinski park Goričko.
Odmaknjenost in gospodarsko nerazvitost gre pripisati nenehni obmejni legi in dogajanju skozi celotno zgodovino. Pokrajina je bila prikrajšana pomembnih prometnih poti, razvoja industrije, tvorbe večjih naselij ter ostale infrastrukture, zato so se ljudje povečini preživljali s kmetijstvom od poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in vinogradništva. V dolinah in blagih pobočjih so obdelovali polja, travnike in pašnike, na površinah z večjimi nakloni pa so imeli zasajene visokodebelne travniške sadovnjake in vinograde. Na območjih, kjer površje ni dopuščalo obdelave so rasle mejice in gozdovi, ob potokih so bila mokrišča.
V naravi so tako ustvarili raznolike življenjske prostore in s tem veliko pokrajinsko mozaičnost, narava pa jim je je vračala z veliko stopnjo življenjske raznovrstnosti. Surovine iz narave so spretno uporabljali pri izdelavi pripomočkov za delo na poljih in gospodinjstvih. Tradicionalna znanja in veščine danes ohranjajo rokodelci z naravi in človeku prijaznimi izdelki.
Bukovniško jezero 
B. Peterka
Človek in narava na Goričkem od nekdaj živita z roko v roki. Nekdanja odročnost se danes kaže kot prednost in priložnost. Odmaknjenost regije je omogočila ohranjenost bogatega naravnega in kulturnega okolja. Skladnost umetelnosti narave in pridnih rok velikodušnega goričkega človeka sta še danes največje bogastvo Goričkega. Goričko je od leta 2003 zavarovano kot Krajinski park. V evropskem merilu je Goričko vključeno v omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000, v katerih se še posebej varujejo redke in ogrožene vrste in življenjski prostori. Krajinski park Goričko meri 462 km2ali 46.200 ha.
Nekje v Neradnovcih 
L. Karoly
