Neposredni nadzor nad upoštevanjem predpisov in bontona pri nabiranju gob na Goričkem v jesenskem času

22. 9. 2026

Jesen je čas, ko se gozd počasi obarva v tople jesenske odtenke, z njim pa se začne tudi sezona nabiranja gob in drugih gozdnih dobrin. Letos pa je narava nekoliko drugačna. Za nami je izjemno suho poletje, zaradi pomanjkanja padavin so gozdna tla močno izsušena, tudi v prihodnjih dneh pa večjih sprememb vremenskih razmer ni pričakovati. Zato so razmere za rast gob ponekod še vedno precej neugodne, posamezne gobe, ki pokukajo na plano, pa so lahko še toliko bolj mamljive za obiskovalce gozda.

Z namenom zmanjšanja negativnih vplivov prekomernega nabiranja gozdnih dobrin in preprečevanja škode v gozdnem okolju JZ Krajinski park Goričko v teh dneh izvaja neposreden nadzor nad upoštevanjem predpisov in gozdnega bontona pri nabiranju gob.

Gozd je izjemen prostor za sprostitev, opazovanje narave in jesenske aktivnosti. Če se ob tem razveselimo še gob, kostanja ali drugih gozdnih dobrin, pa ne pozabimo, da je gozd predvsem življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst. Zato naj bo naš obisk spoštljiv in odgovoren. Pazimo na svojo varnost, ne poškodujmo gozdnih tal in rastlinja ter upoštevajmo pravila gozdnega bontona.

Pri nabiranju gob velja posebno pravilo previdnosti: nabirajmo in uživajmo le gobe, ki jih zanesljivo poznamo. Nekatere vrste so lahko zdravju škodljive ali celo strupene, zato naj negotovost nikoli ne bo razlog, da gobo vseeno odnesemo domov.

Več o glivah preberite na naši spletni strani tukaj.


Čeladica (Mycena sp.)  K. Malačič

Pri obisku gozda spoštujmo gozdni bonton:

  • Vsak gozd ima lastnika, zato ob obisku upoštevajmo navodila lastnikov gozdov in gozdarjev.
  • Vožnja v gozdu je dovoljena le po cestah, če poseben znak tega ne prepoveduje.
  • Smeti in odpadke ne puščamo v gozdu, odnesemo jih v smetnjak ali na urejeno odlagališče. Bodimo prijazni do narave in odnesimo še morebitne druge smeti.
  • V gozdu ne kurimo ognja.
  • Ne uničujmo gliv, podgobja in drugega rastja. Gobe, plodovi in mah so nujni za biotsko raznolikost življenja v gozdu, zato je njihovo nabiranje omejeno tudi s predpisi.
  • Ne uničujemo gozdne infrastrukture. Kažipote, oznake, ograje, klopi in druge naprave ohranimo nepoškodovane za prihodnje obiskovalce gozda.
  • Bodimo čim bolj tihi in ne vznemirjajmo živali.
  • Pse vodimo na povodcu.

 

 

Da bi zmanjšali negativen vpliv nabiranja gozdnih dobrin, v Sloveniji veljajo omejitve, ki jih moramo vsi upoštevati.  

Prepovedi in prekrški po Uredbi o varstvu samoniklih gliv, (na uredbo) 14. člen

Posameznik lahko nabere v enem dnevu največ dva kilograma gob, skladno z določbami te uredbe. Poleg količine iz prejšnjega odstavka je dovoljeno nabrati tudi gobo, ki je težja od dveh kilogramov. Poleg tega je potrebno upošteveti še: 

  • goba mora imeti razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto,
  • prepovedana je takšna uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškoduje rastišče ali podgobje,
  • gobe je treba grobo očistiti že na rastišču,
  • gobe je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni embalaži.

Posameznik lahko proda le tisto količino gob, ki jo lahko nabere sam ali skupaj z družinskimi člani, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu. Posameznik lahko proda gobe tudi na mestih, določenih za prodajo živil, skladno s predpisi.

Z globo najmanj 200,00 € se kaznuje posameznik, če ravna v nasprotju z zgoraj navedenimi določili.

Prepovedi in prekrški po Uredbi o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv (na uredbo), 11.člen.

Prepovedano je zavestno uničevanje zavarovanih vrst gliv, zlasti odvzem iz narave ali uničevanje gob in podgobja ter ogrožanje obstoja teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti. 

Prepovedano je posedovanje, prevažanje, prenašanje, prodaja, zamenjava in ponujanje za prodajo ali zamenjavo zavarovanih vrst gliv, odvzetih iz narave.

Z globo od 250 do 2.500 € se za kršitev zgoraj navedena določila kaznuje posameznik. 

Seznam zavarovanih prostoživečih vrst gliv  

- knežja mušnica, karželj (blagva),  

- orjaška plešivka

- tribarvna velepodvihanka

- velikoluska mušnica,

- počrnela bolinka

- močvirska kapica

- pomladanska mušnica,

- kolobarna dvovenčnica  

- rdeči prekatnik

- lepljivi zlatopor,

- navadna mrežnica  

- čopasta ščitovka

- dupainov goban,

- nagubana koprenka

- hrastov luknjičar  

- dišeči goban

- drobljivi kožozob

- navadni porfirnik  

- kraljevi goban

- kačonova glavatka

- zvarova golobica

- vražji goban

- svetlikava pološčenka

- krokodilja kolobarnica

- težki goban

- jelkov bradovec

- češki smrčkovec

- gorska bondarčevka

- koralasti bradovec

- poveznjeni smrčkovec

- rumeni privihanec

- resasti bradovec

- čokata žilolistka

- jelov privihanec

- rdeča usnjevka

- velika zraščenka

- lekarniška macesnovka

- mehka skutovka

- glavata velepodvihanka 

 

 

- žlahtni dedek

 

Prepoved vožnje in ustavljanja/parkiranja v naravnem okolju v skladu z Zakonom o ohranjanju narave, člen 160. a ZON (na zakon)

V naravnem okolju je prepovedano voziti, se ustavljati ali parkirati (ne velja za registrirane gozdne ceste), razen na za to določenih mestih ali objektih (ne velja za lastnike zemljišč, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost).

Dovoljeno je parkiranje do 5 m izven vozišča, če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča in če parkirano vozilo ne moti prometa, 28.b. člen ZON.

Z globo od 1.000 do 2.000 € se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka 160.a člena posameznik. 


Nepravilno parkiran avtomobil z obvestilom nadzorne službe JZ KPG 


Več o neposrednem nadzoru v naravi na območju Krajinskega parka Goričko lahko preberete na naši spletni strani tukaj.

Naravovarstveni nadzornik v Javnem zavodu Krajinski park Goričko je dosegljiv na e-naslovu: nadzornik@goricko.info, ali na mobilni številki 041 670 956.