Močvirska sklednica – skrivnostna prebivalka mokrišč tudi na Goričkem
M. Matjašec, 27. 8. 2026
Močvirska sklednica (Emys orbicularis) je naša edina avtohtona sladkovodna želva. V naravi jo le redko opazimo, saj se ob najmanjšem znaku nevarnosti hitro umakne v vodo. Večino časa preživi v stoječih ali počasi tekočih vodah, ob toplih in sončnih dneh pa jo lahko opazimo med sončenjem na podrtih drevesih, štrlečih vejah ali drugih mestih nad vodno gladino.

Močvirska sklednica živi tudi v Krajinskem parku Goričko K. Malačič
Za njeno preživetje niso pomembna le ohranjena mokrišča, temveč tudi njihova okolica. Samice namreč v času razmnoževanja zapustijo vodo in poiščejo primerno odprto ter toplo mesto, kamor odložijo jajca. Zato potrebujejo tudi ohranjene travnike in druge odprte površine v bližini voda.
Močvirska sklednica je v Sloveniji redka in ogrožena vrsta. Ogrožajo jo predvsem izginjanje in spreminjanje mokrišč, urejanje vodotokov, onesnaževanje ter pomanjkanje primernih kopenskih površin za odlaganje jajc. Nevarnost predstavljajo tudi tujerodne vrste želv, ki lahko z domorodno močvirsko sklednico tekmujejo za hrano, skrivališča in mesta za sončenje.
Razveseljiv rezultat s Hodoškega jezera
Prisotnost močvirske sklednice na območju Krajinskega parka Goričko že dlje časa spremljamo na Ledavskem jezeru. Letos pa smo njeno prisotnost prvič preverjali tudi na Hodoškem in Križevskem jezeru.
Rezultati s Hodoškega jezera so bili več kot razveseljivi. Zabeležili smo kar 12 različnih osebkov močvirske sklednice. Med njimi sta bili tudi dve manjši želvici, katerih dolžina z iztegnjeno glavo in repom ni presegala 10 centimetrov, ter osem odraslih osebkov, dolgih skoraj do 30 centimetrov. Njihova teža se je gibala med 80 in 655 grami.

Hodoško jezero M. Matjašec
Prisotnost mladih in odraslih osebkov kaže, da se močvirske sklednice na območju Hodoškega jezera in v njegovi bližnji okolici tudi razmnožujejo. Hodoško jezero je zato skupaj z okoliškimi habitati pomemben življenjski prostor te redke in ogrožene vrste.
Na Križevskem jezeru prisotnosti močvirske sklednice med letošnjim preverjanjem nismo potrdili. Ker je ta vrsta zelo neopazna in jo je v naravi težko zaznati, to še ne pomeni, da je na tem območju ni. Za zanesljivejšo oceno njene prisotnosti bodo potrebna nadaljnja spremljanja.

Med tehtanjem K. Malačič
Posebej razveseljivo je tudi, da na Hodoškem in Križevskem jezeru med preverjanjem nismo zaznali tujerodnih vrst želv.
Spremljanje močvirske sklednice nam pomaga bolje razumeti, kje živi, kakšno je stanje njenih populacij in kateri habitati so zanjo najpomembnejši. Z varovanjem mokrišč in njihove okolice ne varujemo le ene redke želve, temveč celoten bogat svet življenja, ki je od vode odvisen.







