Divji opraševalci in njihove zgodbe: O popolnosti v naravi
V okviru projekta BEE(A)WARE vam predstavljamo četrto od petih karikatur, ki jih je ustvaril Marjan Vaupotič.
Vabimo vas, da spremljate objave na našem FB profilu Javni zavod Krajinski park Goričko in se vključite s svojimi komentarji. S karikaturami vas želimo spodbuditi k razmisleku o dogajanju v naravi ter o posledicah, ki jih zaradi teh sprememb občutijo divji opraševalci.
Spremljajte nas – vsaka naslednja karikatura bo odprla novo vprašanje ter ponudila novo iztočnico za razmislek.
Ali je naša "popolna" krajina v resnici tiha puščava?
Pogled na brezhibno pokošeno zelenico brez trohice "plevela" nam pogosto daje občutek urejenosti in čistoče. Vendar pa se za to estetsko popolnostjo skriva kruta realnost za naše najpomembnejše sosede. Karikatura nas opominja, da v želji po nadzoru nad naravo pogosto uničujemo prav tisto, od česar smo najbolj odvisni.
Sadna drevesa potrebujejo zaveznike
Poglejte sadna drevesa na sliki. Njihova usoda – in usoda naših jesenskih pridelkov – je neposredno povezana s tistim, kar se dogaja pod njimi. Brez čebel, čmrljev in drugih divjih opraševalcev ni oprašitve, brez oprašitve pa ni plodov. Raznolikost opraševalcev je ključna za zanesljivo pridelavo hrane, saj vsaka vrsta opravi svoj del naloge v različnih vremenskih pogojih.
Pasti "popolne" čistoče in škropljenja
Ko s škropivi odstranjujemo cvetoči "plevel", opraševalcem ne jemljemo le hrane, temveč jih neposredno ogrožamo. Kemikalije ne vplivajo le na ciljne rastline, ampak lahko resno škodujejo zdravju celotnih kolonij žuželk.
Če je uporaba zaščitnih sredstev v sadovnjaku ali na vrtu nujna, upoštevajte zlato pravilo:
-
Pravi čas je ključen: Škropite le takrat, ko opraševalci niso aktivni. Najbolj varen čas za uporabo fitofarmacevtskih sredstev je pozno zvečer ali ponoči, ko so se čebele in čmrlji že umaknili v svoja zavetišča. (Ta nasvet podpirajo strokovna gradiva, kot je priročnik "Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje").
-
Odstranite cvetočo podrast: Pred morebitnim škropljenjem pokosite cvetoče rastline pod drevesi, da žuželk ne bi privabljale na območje nanosa kemikalij.
Kaj lahko storimo mi?
Vsak od nas lahko prispeva k temu, da krajina spet postane živa:
-
Pustite "pisane travnike": Namesto tedenske košnje pustite del vrta neobdelan, da divje cvetlice zacvetijo.
-
Sajenje medovitih rastlin: Ustvarite cvetoče kotičke na balkonih in vrtovih.
-
Ohranjajte naravne strukture: Mejice in odmrli les so pomembna bivališča za čebele samotarke in metulje.
Narava ne potrebuje naše "popolnosti" potrebuje ravnovesje in prostor za življenje. Z majhnimi spremembami v naših navadah lahko zagotovimo, da bodo sadna drevesa še naprej rodila, naši vrtovi pa bodo ostali polni življenja.
👉 Želite izvedeti več? Obiščite spletno stran društva Čmrljica, kjer najdete številne priročnike, brošure in videe o varovanju naših opraševalcev: https://oprasevalci.si/gradiva/
