KEEPITDARK Dan zemlje in svetlobno onesnaženje
S. Lorenčič, 21. 4. 2026
Terenska analiza svetlobnega onesnaženja v Krajinskem parku Goričko v okviru projekta KeepItDark
V zadnjih mesecih smo v okviru projekta KeepItDark sistematično in poglobljeno preučevali stanje svetlobnega onesnaženja na območju Krajinski park Goričko, ki predstavlja eno najpomembnejših naravovarstvenih območij v Sloveniji. Ob dnevu Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila se še posebej zavedamo, da svetlobno onesnaženje pomembno vpliva na ljudi in na nočne živali. Umetna svetloba moti naravne ritme, prehranjevanje in orientacijo nočno aktivnih živali.
Terensko delo smo razdelili na vzhodni in zahodni del parka. Na obeh območjih smo s terenskim popisom analizirali različne vire umetne svetlobe ter njihov vpliv na okolje. Posebno pozornost smo namenili osvetlitvi sakralnih objektov, kot so kapele in cerkve, ter javni razsvetljavi, saj ti viri pogosto pomembno prispevajo k svetlobnemu onesnaženju.
Problematika osvetlitve sakralnih objektov
Terenski popis je razkril več primerov neustrezno urejene razsvetljave sakralnih objektov. Najpogostejša težava je neustrezno usmerjena svetloba, ki ne osvetljuje zgolj objekta, temveč se razpršuje v okolico in nebo. Takšna razsvetljava povzroča svetlobno onesnaženje, zmanjšuje kakovost nočnega okolja ter vpliva na življenje živali in ljudi.
Med izstopajočimi primeri so pokopališka kapela v Stanjevci, kapela na pokopališču v Lucovi, kapela v Matjaševcih ter cerkev v Cankovi. Na teh lokacijah svetila niso ustrezno zasenčena ali usmerjena, kar pomeni, da velik del svetlobe uhaja v okolico. Manjši primer smo zaznali tudi na pokopališču v Gornji Petrovci, kjer okrogla svetilka zaradi neustrezne postavitve razpršuje svetlobo v vse smeri in rahlo prispeva k svetlobnemu onesnaženju.
V Prosenjakovci smo zaznali zanimiv primer, kjer sta osvetljeni dve kapeli, kar dodatno povečuje svetlobno obremenitev prostora. Takšni primeri kažejo, kako lahko tudi kulturno pomembni objekti postanejo vir negativnih vplivov, če razsvetljava ni načrtovana premišljeno.
Javna razsvetljava in kritične točke
Poleg sakralnih objektov pomemben vir svetlobnega onesnaženja predstavlja tudi javna razsvetljava. Na več lokacijah smo identificirali neustrezne ulične svetilke, ki svetlobo razpršujejo v vse smeri, namesto da bi jo usmerjale proti tlom. Takšne primere smo zabeležili v Mačkovcih, predvsem na odseku proti pokopališču, ter na več lokacijah v Gornji Petrovci. Neustrezna razsvetljava na teh območjih ne vpliva le na naravo, temveč tudi zmanjšuje učinkovitost osvetlitve in povečuje stroške.
Kot posebej izrazit vir svetlobnega onesnaženja izstopa železniška postaja v Hodoš. Takšni infrastrukturni objekti pogosto uporabljajo močno in stalno osvetlitev, ki ima velik doseg in vpliv na širše območje, zato predstavljajo pomembno točko za prihodnje izboljšave.
Pozitivni primeri iz Goričkega
Kljub številnim izzivom smo na terenu zaznali tudi pozitivne primere, ki dokazujejo, da je mogoče svetlobno onesnaženje učinkovito omejevati. Kapele v naseljih Adrijanci, Berkovci in Kančevci niso osvetljene, kar je z vidika varovanja nočnega okolja zelo zaželeno. Takšna praksa ohranja naravno temo, ki je ključna za številne nočne živalske vrste ter tudi za kakovost bivanja ljudi.
Kapela v Fokovci pred in po zamenjavi svetil
Podobno pozitivno stanje smo zaznali v občinah Motvarjevci in Kobilje, kjer so kapele oz. cerkev bodisi neosvetljene bodisi so obstoječe svetilke že zamenjali z bolj ustreznimi. Te nove svetilke so usmerjene izključno na fasado objekta, kar preprečuje uhajanje svetlobe v nebo in zmanjšuje bleščanje.
Napredek pri posodobitvah
Kljub zaznanim težavam smo opazili tudi napredek pri posodabljanju javne razsvetljave. Naselji Šalovci in Domanjševci že uporabljata sodobnejše svetilke, ki so bolje usmerjene in energetsko učinkovitejše.
Pomen ugotovitev in nadaljnji koraki
Zbrane ugotovitve jasno kažejo, da je pravilno načrtovanje in usmerjanje svetlobe bistveno za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja. Neustrezna razsvetljava ne vpliva zgolj na naravno okolje in biotsko raznovrstnost, temveč tudi po nepotrebnem povečuje porabo energije in stroške vzdrževanja.
Glavni namen teh analiz je opozoriti na pomen odgovorne rabe svetlobe ter spodbuditi uvedbo bolj trajnostnih rešitev. Podatki, pridobljeni na terenu, bodo pomembna osnova za nadaljnje delo v okviru projekta KeepItDark, saj omogočajo natančno identifikacijo kritičnih točk in načrtovanje konkretnih ukrepov za izboljšanje stanja.
V prihodnje bo posebnega pomena sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, upravljavci infrastrukture in odločevalci, saj lahko le s skupnimi prizadevanji dosežemo učinkovito zmanjšanje svetlobnega onesnaženja in ohranimo kakovost nočnega okolja na Goričkem.
