LIFE FOR SEEDS Poročilo analize anketiranja upravljalcev naravovarstveno pomembnih travnikov
M. Matjašec, 21. 11. 2025
V sklopu projekta LIFE FOR SEEDS smo v preteklih letih izvedli več anketiranj kmetov, kateri imajo v lasti vrstno pestre travnike. Večinoma so to bili kmetje, katerih travniki so bili vključeni v nabiranje semen za semensko banko in/ali semenske mešanice.
R. Horvat
Zajeli smo upravljalce vseh treh habitatnih tipov travišč, ki jih naslavljamo v projektu prednostno: vrstno bogatih traviščih s kukavičevkami, vrstno bogatih travišč z navadnim volkom in travišč na presihajočih jezerih. V okviru raziskave smo izvedli 189 anket na 21 območjih Natura 2000 po Sloveniji, največ anket je bilo opravljenih na travnikih s HT 6210 (suhi travniki s kukavičevkami), 139, za HT 6230 (volkovja), 31, in za HT 3180 (presihajoča jezera), 29.
Na Goričkem je bilo izvedenih 21 anket, vsa pa so temeljila na suhih travnikih s kukavičevkami.
Suhi travnik s kukavičevkami T. Koltai
Anketa je vključevala vprašanja o preteklem in sedanjem gospodarjenju s travniki ter vprašanja socio-ekonomskega značaja. Prvih 5 vprašanj se je navezovalo na kmetijsko gospodarstvo, naslednja pa na rabo travnika (gnojenje, košnja, paša, mučenje, dosejevanje …), 2 vprašanji pa sta se navezovali na prihodke kmetijskega gospodarstva (subvencije, produkti, projekti).
Na Goričkem smo poseben poudarek namenili travnikom, ki ustrezajo habitatnemu tipu 6210* – to so polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia), ki predstavljajo pomembna rastišča kukavičevk. Takšne travnike najdemo predvsem na suhih, dobro odcednih tleh z malo hranil. Zaradi svoje velike vrstne pestrosti so zelo pomembni tudi za živali – zlasti za številne žuželke (tudi opraševalce), ptice in plazilce, saj jim nudijo primeren življenjski prostor.
Rezultati kažejo, da ima Goričko visok delež dobro ohranjenih travnikov, ki se v povprečju nahajajo na 300 m nadmorske višine. Na Goričkem prevladujejo mešane kmetije, ki se ukvarjajo tako z živinorejo kot s poljedelstvom. V povprečju imajo: 45 % goveda, 25 % prašičev, 10 % perutnine, nekaj drobnice in zajcev. Krmo za živali pridelujejo v povprečju na 5 ha travniških površin in 10 ha njiv. Travnike kosijo enkrat do dvakrat letno, pri čemer uporabljajo strižno ali rotacijsko kosilnico. Pokošena travna biomasa običajno nekaj časa odleži na površini, seno pa odpeljejo ali s samonakladalko ali v obliki bal. Kljub temu se vedno več travnikov še vedno mulči, saj se kmetje na Goričkem soočajo z večjim presežkom sena. V zadnjih letih pa je opazen tudi porast paše.
Travniki so v večini še vedno namenjeni pridobivanju krme (v 88 %), nato za pridelavo mesa (69 %) in mleka (19 %). 27 % obdelovalcev ima enega od certifikatov (eko, bio, izbrana kakovost …).
Slovenija, tudi Goričko, ima še vedno največji delež mešanih kmetij. Medtem ko na Goričkem za mešanimi kmetijami prevladujejo poljedelske, drugod po Sloveniji pa živinorejske. Kot živali prevladuje govedo. Na Goričkem so za govedom prašiči in perutnina, medtem ko drugod po Sloveniji drobnica in perutnina. Vse ostale živali so v manjšem obsegu, z izjemo konj, ki so v Sloveniji na 4 mestu po pojavnosti na anketiranih kmetijah.
Kmetje kosijo svoje travnike glede na potrebe: ali zaradi pridobivanja krme ali pa da jih počistijo in zajezijo zaraščanje. Zelo pomemben dejavnik je tudi lega travnika, kajti le-ta narekuje kolikšna biomasa bo zrasla. Na Goričkem kmetje kosijo svoje travnike povečini 1 do 2-kat na letno, enako povečini tudi po ostalem delu države. Čas košnje pa variira vse od sredine maja do konca septembra, kar je seveda največ odvisno od nadmorske višine travnika.
Zadnjih nekaj let opažamo na Goričkem povečevanje pašništva, medtem ko je le-to v ostalih delih Slovenije že precej zastopano. V nekaterih predelih Slovenije, kjer velja paša za tradicionalno, se le-ta izvaja po čredinkah, ko se živina pase krajši čas na enem predelu. Na Goričkem takega načina paše povečini še ne prakticiramo.
Zadnja slika prikazuje deleže subvencij, v katere so vključeni slovenski kmetje s svojimi naravovarstveno pomembnimi travniki. Travniki so vključeni med osnovna plačila, območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in izbranimi KOPOP ukrepi, pri čemer na Goričkem prevladuje KOPOP ukrep Traviščni habitati metuljev (MET).
