Nekoliko drugačna banka
S septembrom 2021 je DOPPS skupaj s štirimi partnerji (Kmetijski inštitut Slovenije, Javni zavod Krajinski park Goričko, Javni zavod Triglavski narodni park, Notranjski park) pričel izvajati projekt LIFE FOR SEEDS (LIFE20 NAT/SI/000253), ki ga sofinancirajo Evropska unija, Sigrid Rausing Trust iz Velike Britanije, Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Ministrstvo za javno upravo. Skupna vrednost projekta znaša 5.351.723 EUR (višina sofinanciranja EU je 75% oz. 4.013.790 EUR); trajal bo do konca leta 2026.
Površina vrstno bogatih, naravovarstveno pomembnih travišč na območjih Natura 2000 v Sloveniji se zmanjšuje. Glavna dejavnika ogrožanja sta intenzifikacija kmetijstva (premena v njive, gnojenje, zgodnja prva košnja, večkratne košnje letno, intenzivna paša, dosejevanje, apnenje) ter njegovo opuščanje, ki vodi v zaraščanje z grmovjem in gozdom. Naš projekt se osredotoča na vzpostavitev semenske banke za značilne vrste treh na nivoju EU prioritetnih habitatnih tipov: suhih travnikov z orhidejami, volkovij ter presihajočih jezer, ki jih poleg vodnih habitatov gradijo tudi številni tipi mokrotnih travnikov. Zlasti stanje suhih travnikov z orhidejami je v Sloveniji v zadnjem poročilu po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018 ocenjeno kot izjemno slabo. Prav suhi travniki so bili v preteklosti eden najbolj razširjena travišča v Sloveniji. Z intenziviranjem kmetijstva v 20. stoletju pa se je njihov obseg pričel naglo krčiti. Danes jih poleg intenzivne kmetijske rabe (gnojenja, večkratne košnje in premene travnikov v njive) ogroža tudi opuščanje kmetijske rabe ter posledično zaraščanje.
V projektu nameravamo shraniti 12.000 vzorcev semen (akcesij) vsaj 300 vrst rastlin z omenjenih treh habitatnih tipov. Semena bomo nabirali na 21 območjih Natura 2000, ki so bila izbrana tako, da pokrivajo celotno Slovenijo, kar bo zagotovilo veliko genetsko pestrost. Vse akcesije, nabrane v projektu, bodo shranjene v dveh semenskih bankah: ena bo v Infrastrukturnem centru Jablje na Kmetijskem inštitutu Slovenije, njen duplikat pa v NR Ormoške lagune. Za potrebe vodenja evidenc v obeh vzpostavljenih semenskih bankah bo izdelana napredna podatkovna baza, dostopna tudi prek spletne aplikacije za pametne telefone.
Kaj pa na Goričkem?
V sklopu Nature 2000 bomo nabirali semena na suhih travnikih habitatnega tipa 6210 (*) (*pomembna rastišča kukavičevk), in sicer na 40 travnikih po celotnem Goričkem. Cilj je nabrati vsaj 300 različnih vrst rastlin in shraniti 880 vzorcev semen (akcesij). Vsako leto bomo določili 10 travnikov, na katerih se bo pobiralo semena za semensko banko. Za ta tip travišč je značilna visoka biotska pestrost. Med tipičnimi rastlinskimi vrstami so pokončna stoklasa (Bromus erectus), rdeča bilnica (Festuca rubra), brazdnatolistna bilnica (Festuca rupicola), navadna migalica (Briza media), navadni svinjak (Hypochaeris radicata), srednji trpotec (Plantago media), več vrst klinčkov (Dianthus armeria, Dianthus deltoides) in številne vrste divje rastočih orhidej npr. trizoba kukavica (Orchis tridentata), čeladasta kukavica (Orchis militaris), piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis), čebeljeliko mačje uho (Ophrys apifera), čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea) in zavita škrbica (Spiranthes spiralis). Rastišča slednjih se znotraj tega habitatnega tipa tudi prednostno ohranja.
Slovenske izkušnje z obnovo habitatnih tipov prek uporabe avtohtonega, lokalnega semenskega materiala so pičle. Do sedaj je bilo na ta način obnovljenih manj kot 40 ha travnikov. V projektu bomo z uporabo zelenega mulča in semenskih mešanic obnovili 74,1 ha travnikov na sedmih območjih Natura 2000 (Notranjski trikotnik, Goričko, Julijske Alpe, Drava, Krimsko hribovje – Menišija, Ljubljansko barje, Škocjanski zatok). Uspeh renaturacije bomo vrednotili preko štirih kazalnikov (vegetacija, tla, ptice, žuželke). Z vsemi renaturiranimi površinami se bo po koncu projekta gospodarilo skladno z ekološkimi potrebami travišč, ki čimer so se poleg partnerskih parkov in DOPPS zavezali tudi zasebni lastniki ter pravne osebe.
Kaj pa na Goričkem?
Pri nas smo v obnovo vključili 8 ha suhih travnikov, ki so vsi v lasti Republike Slovenije in v trajnem upravljanju Javnega zavoda Krajinski park Goričko. Poimenovali smo jih recipientski travniki. Zakaj? Ker so to »prejemniki« oz. travniki, na katerih se bo vršila obnova. Polega recipientskih pa potrebujemo tudi donorske travnike (20 ha), to so travniki, iz katerih bo prenesen semenski material. Le-ta se bo prenašal s pomočjo semenskih mešanic in zelenega mulča. Oboje bo nanešeno na iste travnike ločeno.
V Sloveniji trenutno ni nobenih kmetijsko-okoljskih ali kakšnih drugih sistematičnih ukrepov, ki bi spodbujali proizvodnjo avtohtonega semenskega materiala ali obnovo travišč. V okviru projekta nameravamo oblikovati tri ukrepe za (1) prozvodnjo zelenega mulča, (2) proizvodnjo semenskih mešanic in (3) obnovo travnikov, ki bodo vključeni v kmetijsko politiko po letu 2027. Ukrepi bodo pripravljeni tako vsebinsko, kot tudi kar se tiče kalkulacij višine plačila in geografskega sloja za vpis. Narejena bo študija izvedljivosti, ki bo med drugim vključevala tudi organizacijo 15 fokusnih skupin s kmetijskimi deležniki iz vsaj 20 različnih Natura 2000 območij. Študija bo odgovorila na vprašanje, v kakšnem obsegu in pod kakšnimi pogoji so se kmetje pripravljeni vpisovati v te ukrepe. Vzporedno bo izvedena tudi analiza trga, v kateri bodo identificirani porabniki avtohtonega semenskega materiala, izdelan pa bo tudi potencialni poslovni model in strategija trženja. V projektu bo vzpostavljen spletni portal naravovarstveno pomembnih parcel (min. 1000 parcel) s tarčnimi traviščnimi habitatnimi tipi, ki bo osnova za zaris georeferenciranega sloja za vpis ukrepov. Hkrati bo portal služil kot stična točka med proizvajalci semenskega materiala, njihovimi uporabniki, naravovarstvenimi in kmetijskimi deležniki.
Konkretne akcije na terenu bomo nadgradili z aktivnostmi za izobraževanje in osveščanje. Izdali bomo priročnik z navodili za renaturacijo travišč z uporabo avtohtonega semenskega materiala, v katerega bomo vključili tudi rezultate intervjujev z vsaj 100 lastniki dobro ohranjenih travnikov, ki bodo iz prve roke povedali, kako upravljajo travnike, da so tako biodiverzitetno bogati. Načrtovana so tudi številna predavanja, delavnice, dogodki (npr. dnevi odprtih vrat, prikaz delovanja krtačnega stroja, bazar semen), videoklipi, tematske številke partnerskih revij, raziskovalni tabori za študente biologije in agronomije, raziskovalni tabori za otroke, naravoslovni dnevi, terenski ogledi s kmeti ter štirje obiski za izmenjavo znanja z drugimi projekti.
