2021 je mednarodno leto sadja in zelenjave

 Breda Vičar, univ. dipl. inž. kmet., KGZS MS

Na pobudo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je Generalna skupščina Združenih narodov leto 2021 proglasila za mednarodno leto sadja in zelenjave. Med cilji mednarodnega leta sadja in zelenjave 2021 sta tudi informiranje javnosti o pomenu pridelave hrane na trajnostno vzdržen način in spodbujanje razvoja lokalnih pridelovalcev. Aktivno bo naslovljena tudi problematika izgub in odpadkov v prehranskih sistemih sadja in zelenjave.
Sadje in zelenjava predstavljata temeljni del zdrave prehrane, zato velja priporočilo, da naj bi odrasla oseba pojedla vsaj 400 gramov sadja in zelenjave dnevno. Sadje in zelenjava sta pomemben vir vlaknin, vitaminov in mineralov ter drugih zdravju koristnih snovi. Zelenjavo lahko uživamo skozi vse leto. Za izkoristek prehranske moči zelenjave je bistvenega pomena, da jo uživamo vsak dan. Izbiro zelenjave je najbolje prilagoditi sezonski in lokalni ponudbi, ker sveža zelenjava vsebuje največ koristnih snovi. 

 

Med zelenjadnicami na Goričkem prevladuje pridelava hrena
Pridelava zelenjadnic na območju Krajinskega parka Goričko (KPG) poteka tako na manjših površinah za samooskrbo kot tudi pri tržnih pridelovalcih. V tržni pridelavi prevladuje po obsegu površin pridelava hrena. Hren je sicer tudi zdravilna in začimbna rastlina bogata z vitaminom C, provitaminom A, B1, B2 in B6 ter minerali (kalij, kalcij, magnezij, cink, mangan). Zaradi lahkohlapnih in pekočih eteričnih olj ter vitamina C nas ščiti pred prehladnimi obolenji. 

Hren pospešuje prekrvavitev in prebavo ter znižuje krvni tlak. Gorički hren raste v težjih tleh in se odlikuje po izrednem okusu, aromatičnosti in ostrini.  Med tržnimi zelenjadnicami pridelanimi v večjem obsegu na območju KPG so tudi  in kapusnice (predvsem zelje). Ostale zelenjadnice so zastopane v manjšem, a ne zanemarljivem obsegu: solatnice, plodovke (paradižnik, paprika, kumare, bučke idr.), korenovke (korenček, peteršilj, rdeča pesa, repa, koleraba), čebulnice in tudi stročnice. Poleg pridelave zelenjave se nekaj kmetij na KPG ukvarja tudi s predelavo (kisanje, konzerviranje, sušenje).

Pri pridelavi zelenjave majhna posestna struktura ni tako velika ovira za razvoj kot pri drugi kmetijskih panogah. Pridelava zelenjadnic je delovno zelo intenzivna, velika so tudi vlaganja v samo pridelavo. Tako tudi pridelava kakovostnega hrena zahteva veliko dela - do 1000 ur na hektar, ali več, večji delež teh ur je ročno delo. Pridelava hrena se prične s saditvijo reznic zgodaj spomladi in konča z izkopom odebeljenih korenov, ki se lahko prične novembra ali decembra in nadaljuje prihodnje leto do aprila. Ker hren prenese nizke temperature ga lahko »skladiščimo« preko zime kar v tleh.  Po izkopu ga lahko hranimo tudi  v zasipnicah. Hren se odlično skladišči v hladilnicah pri temperaturah med 0 do -2 °C, ob visoki relativni zračni vlagi. Skladiščenje hrena v hladilnicah omogoča njegovo prodajo skozi vse leto. V primernih razmerah skladiščenja v hladilnicah tudi pri daljšem skladiščenju (8 mesecev) hren ne izgubi konsistence, ostrine, tudi vsebnost vitamina C v korenih se bistveno ne spremeni.  


Pridelava kakovostnega hrena zahteva veliko dela, tudi do 1000 ur na hektar   B. Vičar

Načini pridelave zelenjadnic na območju KPG
V Načrtu upravljanja KPG 2020-2024 (predlog) je med varstvenimi in razvojnimi usmeritvami zapisano, da se naj kmetijstvo kot glavna in ključna dejavnost tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti izvaja na trajnosten način z raznoliko rabo zemljišč in preusmerjanjem kmetij na sonaravno in ekološko kmetijstvo.

Večina tržnih pridelovalcev zelenjave na območju KPG prideluje zelenjavo na konvencionalen način (pridelava hrena), vendar je večina teh pridelovalcev vključena v ukrep KOPOP (Kmetijsko okoljsko podnebna plačila). Ukrep KOPOP podpira kmetijstvo v njegovi okoljski vlogi in je namenjen spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam.

Ekološka in integrirana pridelava 
Varovanje okolja, zagotavljanje varnosti pridelka in dokazovanje, da je pridelek varen postaja vse bolj pomembna zahteva v pridelavi zelenjave. V veliki meri lahko k temu prispeva okolju prijaznejša pridelava, ki je kontrolirana (ekološka, integrirana).

Integrirana pridelava je nacionalna, slovenska shema kakovosti. Integriran način pridelave pomeni naravi in potrošniku prijaznejše kmetovanje, iz katerega ob nadzorovani uporabi gnojil in predpisanih fitofarmacevtskih sredstev izhajajo visoko kakovostni pridelki. Integriranapridelava poteka brez uporabe gensko spremenjenih organizmovredne analize in certificiranje pridelkov pa dajejo potrošnikom zagotovilo, da pridelki ustrezajo standardom kakovosti, so zdravstveno neoporečni in varni. Število pridelovalcev zelenjave vključenih v integrirano pridelavo je sicer v zadnjih letih nekoliko upadlo. Kmetijski pridelek pridelan v skladu s pravilniki o integrirani pridelavi in tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo ter je zanj imenovana organizacija za kontrolo in certificiranje izdala certifikat je označen z znakom 

Ekološko kmetijstvo v največji možni meri vpliva tudi na trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi naravnimi viri. Ekološko kmetovanje obenem zagotavlja pridelavo visoko kakovostne in varne hrane, z bogato prehransko vrednostjo. Pri tem načinu kmetovanja je prepovedana uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov pridobljenih iz teh organizmov ter različnih regulatorjev rasti. Ekološko kmetovanje pomembno prispeva k ohranjanju kulturne kmetijske krajine, ohranjanju oziroma izboljšanju biotske raznovrstnosti, varstvu virov pitne vode in sploh varovanju celotnega okolja. Interes za ekološko pridelavo vrtnin na območju KPG se veča, v zadnjih letih se je povečal tudi obseg ponudbe ekološko pridelane zelenjave.

Za kmetijski pridelek oziroma živilo za katerega je bil izdan certifikat v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, Uredbo 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES je označen z znakom 

Manjše število pridelovalcev zelenjave (predvsem hrena) je vključenih tudi v GLOBALGAP. GLOBALGAP je zasebni standard za certificiranje postopkov pridelave, ki so ga razvili večji trgovski centri zaradi zahtev po oskrbi potrošnikov s kakovostno in varno hrano. Poleg varne hrane so cilji standarda zmanjšanje neugodnih vplivov kmetijstva na okolje.

Integrirano varstvo rastlin je postalo standard v kmetijski pridelavi
V letu 2014 je integrirano varstvo rastlin postalo standard v kmetijski pridelavi. Integrirano varstvo rastlin so v skladu s Pravilnikom o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi  (UL.43/2014) dolžni izvajati vsi poklicni uporabniki fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Integrirano varstvo rastlin združuje različne pristope zdravstvenega varstva rastlin v celovit, trajnostno naravnan program, ki temelji na kombinaciji preventivnih, biotičnih, obdelovalno gojitvenih, fizikalnih, biotehničnih in kemijskih načinov varstva rastlin, z namenom zmanjševanja tveganja za gospodarnost kmetijske pridelave ter zdravja ljudi in okolja. Posebno pozornost se namenja tudi varovanju oz. ohranjanju koristnih, neciljnih organizmov. Ukrepi morajo biti usklajeni s cilji trajnostno usmerjene pridelave kmetijskih rastlin, pri kateri imajo prednost nekemični, do okolja prijazni načini varstva rastlin ter ciljna in gospodarna raba FFS. Integrirano varstvo rastlin temelji tudi na delu opazovalno napovedovalne službe, ki na podlagi meritev in opazovanj pravočasno napove potrebo po izvedbi ukrepov zdravstvenega varstva rastlin proti škodljivim organizmom. Na KGZS - Zavod Murska Sobota nudimo podporo opazovalno napovedovalni službi s posredovanjem informacij o pojavu škodljivih organizmov v zelenjadnicah v Pomurju.

Na KGZS - Zavodu Murska Sobota spodbujamo uporabo okolju prijaznih tehnologij
V preteklih letih smo preizkušali nekemične metode varstva zelenjadnic in zelenjadarjem prikazali in predstavili postopke varstva rastlin, kot je npr. prekrivanje čebulnic s protiinsektno mrežo za varstvo pred škodljivimi muhami, biotično varstvo v zaščitenih prostorih pred zelo nevarnimi škodljivci plodovk (ščitkarji in resarji) z vnosom domorodnih koristnih organizmov - naravnih sovražnikov omenjenih škodljivcev. Dobri rezultati poskusov biotičnega varstva so obrodili sadove, saj se vsako leto več pridelovalcev zelenjave v zaščitenih prostorih odloča za biotične postopke varstva pred škodljivci. Pri varovalnem biotičnem varstvu rastlin imajo na območju KPG izredno pomembno vlogo mejice. Mejice imajo močan vpliv na ravnovesje v naravi. V mejicah najdejo svoj življenjski prostor tudi naravni sovražniki škodljivcev zelenjadnic.

V letošnjem letu se bomo v okviru strokovne skupine za vrtnarstvo nekoliko bolj posvetili mehanskemu zatiranju plevelov v pridelavi vrtnin. 

Obvladovanje škodljivih organizmov pri pridelavi zelenjadnic postaja vedno bolj zahtevno, saj se ob klimatskih spremembah populacije nekaterih nevarnih škodljivcev, kot so npr. resarji (ob višjih temperaturah) izredno povečujejo, srečujemo se tudi s pojavi novih škodljivcev in bolezni. V EU se število registriranih  učinkovin in FFS zmanjšuje in se bo zmanjševalo tudi v prihodnje. Za učinkovito varstvo rastlin bi morali imeti v prihodnje na voljo dovolj nadomestnih FFS, alternativnih pripravkov (npr. pripravki na podlagi mikroorganizmov) in tudi dovolj izvedenih ciljnih raziskav o alternativnih konceptih varstva rastlin.

V okviru vrtnarske postaje KGZS - Zavod Murska Sobota skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije izvajamo sortne in tehnološke poskuse, v katere vključujemo tudi avtohtone sorte zelenjadnic (čebula, zelje, česen, nizki fižol za zrnje). Avtohtone sorte predstavljajo našo naravno in kulturno dediščino, ker so prilagojene na manj intenzivno gojenje, predvsem pa na naše klimatske in talne razmere, vendar žal le-te težko konkurirajo po pridelkih in v nekaterih primerih tudi po izenačenosti tujim sortam. 

V poskusih spremljamo poleg pridelkov in kakovosti tudi odpornost posameznih kultivarjev na nežive in žive povzročitelje bolezni. V zadnjih treh letih v poskusih preverjamo tudi uporabo biorazgradljivih folij različnih debelin. Poskuse si lahko zainteresirani zelenjadarji ogledajo na vsakoletnih prikazih, rezultate poskusov pa predstavimo na predavanjih in spletni strani KGZS - Zavod Murska Sobota. Rezultati sortnih in tehnoloških poskusov na nivoju Slovenije v letu 2020 so dostopni tukaj. 


Poskusi z uporabo biorazgradljivih folij različnih debelin   B. Vičar

Zmanjševanje odpadkov zelenjave
Eden izmed ciljev v mednarodnem letu sadja in zelenjave je tudi zmanjšanje odpadkov. Hrana se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige: na kmetijah, pri transportu, obdelavi, predelavi, v trgovinah, restavracijah in javnem sektorju ter gospodinjstvih. Odpadna in zavržena hrana ustvarja nepotreben pritisk na omejene naravne vire in okolje.

Pri  zmanjševanju odpadkov zelenjave imajo zelo pomembno vlogo sami pridelovalci zelenjave, ki lahko s primernimi agrotehničnimi ukrepi že ob pridelavi pred spravilom pridelkov skrbijo za zdrave, odpornejše rastline in pridelke. Primerna oskrba zelenjadnic tekom rasti in razvoja s hranili vpliva med drugim tudi na kakovost pridelkov, trdnost celičnih sten, tkiv in večjo obstojnost pridelkov po spravilu, skladiščenju. Učinkovito obvladovanje škodljivih organizmov v zelenjadnicah omogoča pridelavo zdravih in kakovostnih pridelkov brez mikotoksinov in posledično manj zavržkov.

Po spravilu ali nakupu lahko podaljšamo rok uporabe zelenjave s skladiščenjem oz. hranjenjem le-te pri nižjih temperaturah ob primerni relativni vlagi, zamrzovanjem, sušenjem, kisanjem, konzerviranjem. Omenjeni postopki lahko prispevajo k zmanjšanju odpadkov zelenjave.

Pri zmanjšanju odpadkov po spravilu si v Republiki Sloveniji že sedaj tudi z ukrepi in spodbudami SKP prizadevamo za zmanjšanje količin odpadne hrane in izgub v verigi preskrbe s hrano preko pogodbene pridelave, spodbujanjem javnega naročanja lokalne hrane, šolsko shemo. V okviru projekta Tradicionalni slovenski zajtrk izvajamo izobraževanje o pomenu rabe lokalne hrane. Za dosego cilja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, da se do leta 2030 razpolovi količina odpadne hrane na prebivalca, bo potreben celosten in multidisciplinaren pristop. Ozaveščanje o pomenu zmanjševanja in preprečevanja količin odpadne hrane je tudi del projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki ga vodi MOP in poteka od začetka 2019 do konca leta 2026. Ko bo sprejet »Predlog strategije za manj izgub odpadne hrane v verigi preskrbe s prehrano« bomo izvajali še več aktivnosti na tem področju.

Pri nakupu zelenjave dajmo prednost domači
Žal se slovenski trg velikokrat znajde v primežu poceni zelenjave iz tujine in zato slovenska zelenjava marsikdaj ne konča na krožnikih domačih potrošnikov, kljub temu, da je samooskrba z zelenjavo v Sloveniji v povprečju zadnjih desetih let le 37 %. Ocenjujemo, da se interes kupcev po nakupu lokalne zelenjave v zadnjih letih povečuje. Lokalno pridelana zelenjava je bolj kakovostna in tudi bolj okusna, ker je pospravljena v tehnološki zrelosti. Zelenjava iz tujine pa je velikokrat pospravljena pred tehnološko zrelostjo in kasneje umetno dozori med prevozom in skladiščenjem. Nakup lokalno pridelane zelenjave je pomemben tudi iz okoljskega vidika. Lokalno pridelana zelenjava »prispe« od njive do končnega potrošnika po kratki poti. S tem veliko manj obremenjuje okolje kot uvožena zelenjava, ki je »prepotovala« na stotine kilometrov. V kolikor se bo zanimanje potrošnikov za nakup lokalne hrane povečalo, lahko pričakujemo dvig samooskrbe z zelenjavo.

KPG nudi večje možnosti neposredne prodaje tudi manjšim lokalnim pridelovalcem zelenjave. Ohranjenost okolja v KPG omogoča pridelavo zelo kakovostne zelenjave. Kolektivna blagovna znamka Krajinski park Goričko je lahko s promocijskimi aktivnostmi odskočna deska za uspešno trženje zelenjave in dosego dodane vrednosti iz Krajinskega parka Goričko. Taka zelenjava je lahko zaradi kakovosti cenovno konkurenčna in ima visoko raven prepoznavnosti pri potrošnikih.

Zapis je pripravila: Breda Vičar, univ.dipl.inž.kmet., specialistka za zelenjadarstvo, breda.vicar@kgzs-ms.si, KGZS - Zavod Murska Sobota 

Viri:

https://vrtnarstvo.javnasluzba.si/mednarodno-letosadja-in-zelenjave2021/
https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11684
Pomen lokalne hrane in načelo kratkih verig v dobavi živil | GOV.SI
https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11146;
Načrt upravljanja Krajinskega parka Goričko za obdobje 2020-2024 (predlog)
*Pravilnik o kolektivni blagovni znamki KRAJINSKI PARK GORIČKO in pogojih podeljevanja pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke »KRAJINSKI PARK GORIČKO« (Uradni list RS, št. 1/11 in 46/12)