Mali podkovnjak

V KP Goričko sta znani le dve porodniški skupini malega podkovnjaka (Rhinolopus hipposideros) - zvonik gradu Grad in nekdanja šola v Kančevcih (Bedenička šola). Porodniška skupina dvajsetih samic v Kančevcih je bila odkrita šele leta 2014, danes pa stavba poleg vedno večje porodniške skupine malih podkovnjakov gosti tudi prvo stalno razstavo o netopirjih v Sloveniji.  

Opis
Mali podkovnjak je majhen, do 5 cm velik in 4-7 g težak netopir. Razpon prhuti je do 25 cm. Uhlji so zašiljeni. Podkovnjake zlahka prepoznamo po značilni, podkvasto oblikovani  kožni gubi med nosnicama, s katero usmerja eholokacijske klice. Prezimuje popolnoma ovit v letalno opno, vendar vsak netopir prezimuje posamič. 

Prehrana, razmnoževanje in življenjski prostor
Hrani se z manjšimi žuželkami, med katerimi prevladujejo dvokrilci, predvsem košeninarji, manjše vešče in mrežekrilci. Plen ulovi le med letom. Okreten let mu omogoča, da lovi tik ob rastlinah in celo v gostih sestojih.  Plen lovi v gozdu, kjer žuželke lovi predvsem v krošnji listavcev. S kroženjem okoli grmov in dreves v gozdnem robu, žuželke zmede in jih nato zlahka ulovi. 
Samice se spomladi pričnejo zbirati na kotiščih, kjer v drugi polovici junija ali julija vsaka skoti le enega mladiča. Mladiči se od mater ločijo po barvi kožuha, saj je ta pri mladičih sive barve, pri materah pa rjave. V porodniški skupini se ponavadi zbere nekaj deset živali. 


Rjave samice s sivimi mladiči   G. Domanjko

Živi v opuščenih stavbah, cerkvenih zvonikih in opuščenih rovih. Pogosto uporabljajo celoten kompleks stavbe, saj zatoščiča menjava glede na temperaturo. Ta opazimo tudi v gradu Grad, kjer se pojavlja tako v zvoniku kot v kleteh. Še bolj izrazito menjavanje zatočišč v isti stavbi je opazno v Kančevcih, kjer netopirji uporabljajo kotišče na podstrešju, ob previsokih temperaturah in v poznem poletju pa se preselijo v kletne prostore šole. Prezimuje v jamah, kleteh in rovih. 

Razširjenost, ogroženost in varstveni status
Mali podkovnjak je razširjen v Evropi, Aziji in Afriki. V Sloveniji je splošno razširjen v odprtih in grmovnatih krajinah, manjka le v ravninskem delu Podravja in Pomurja. Na Goričkem je poleg znanih zatočišč na gradu Grad in v Kančevcih znano le še eno občasno zatočišče - v nekdanjem železniškem tunelu. Od vseh treh vrst podkovnjakov, ki jih najdemo v Sloveniji, je mali najbolj razširjen. Ima status prizadete vrste (E). Med dejavnike ogrožanja prištevamo posege v zatočišča, kot je zamreževanje vletalnih odprtin, svetlobno onesnaževanje in osvetljevanje objektov z kotišči ter uporaba insekticidov. 

   

 

  Ali ste vedeli?

Podkovnjaki z eholokacijo zaznajo celo nitko, tanko kot človeški las?                                                                                                               

    top