Na Goričkem neposreden nadzor nad upoštevanjem predpisov in bontona pri nabiranju gob
4.6.2026
Zagotovo poznate pregovor rasti kot gobe po dežju. Prav to se je te dni zgodilo na Goričkem: po dolgem sušnem obdobju je dež prepojil izsušena gozdna tla in gobe so v trenutku, kot pravi pregovor, pokukale na plano.
Z namenom zmanjšanja negativnih vplivov prekomernega nabiranja gozdnih dobrin in povzročanja škode v gozdnem okolju JZ Krajinski park Goričko v teh dneh izvaja neposreden nadzor nad upoštevanjem predpisov in bontona pri nabiranju gob.
Gozd je zagotovo izjemen prostor za sprostitev in aktivnost, še posebej če pri tem naletimo na gobe, kostanj in druge dobrote. Gozd je življenjsko okolje številnih rastlinskih in živalskih vrst, zato naj bo naš obisk spoštljiv. Pri obisku gozda pazimo na svojo varnost in upoštevamo pravila gozdnega bontona. Nekatere gobe lahko škodujejo zdravju ljudi, zato je izjemnega pomena, da nabiramo le tiste, ki jih poznamo. Več o glivah preberite na naši spletni strani tukaj.
Gozd je poln dragocenih plodov različnih oblik in velikosti. Med njimi je tudi bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus) K. Malačič
Gozdni bonton
-
Vsak gozd ima svojega lastnika, zato ob našem obisku upoštevamo navodila lastnikov gozdov in gozdarjev.
-
Smeti in odpadki ne sodijo v gozd, vse kar smo prinesli, moramo tudi odnesti.
-
V gozdu ne smemo kuriti, saj s tem ogrožamo rastline, živali in ljudi.
-
Bodimo čimbolj tihi, saj hrup moti živali.
-
Ne uničujemo dreves, podrasti in ostalih rastlin (ne lomimo vej, na debla dreves ne vrezujemo lastnih oznak ...).
-
Ne uničujemo oznak v gozdu.
-
Ne brcamo gliv, ki jih ne poznamo in ne uničujemo podgobja gob, ki jih nabiramo.
-
Ne uničujemo gozdarske infrastrukture.
-
Psi sodijo na povodec.
Da bi zmanjšali negativen vpliv nabiranja gozdnih dobrin, v Sloveniji veljajo omejitve, ki jih moramo vsi upoštevati.
Prepovedi in prekrški po Uredbi o varstvu samoniklih gliv (na uredbo)
Posameznik lahko nabere v enem dnevu največ dva kilograma gob, skladno z določbami te uredbe. Poleg količine iz prejšnjega odstavka je dovoljeno nabrati tudi gobo, ki je težja od dveh kilogramov. Poleg tega je potrebno upošteveti še:
- goba mora imeti razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto,
- prepovedana je takšna uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškoduje rastišče ali podgobje,
- gobe je treba grobo očistiti že na rastišču,
- gobe je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni embalaži.
Posameznik lahko proda le tisto količino gob, ki jo lahko nabere sam ali skupaj z družinskimi člani, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu. Posameznik lahko proda gobe tudi na mestih, določenih za prodajo živil, skladno s predpisi.
Z globo najmanj 200,00 € se kaznuje posameznik, če ravna v nasprotju z zgoraj navedenimi določili.
Prepovedi in prekrški po Uredbi o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv (na uredbo)
Prepovedano je zavestno uničevanje zavarovanih vrst gliv, zlasti odvzem iz narave ali uničevanje gob in podgobja ter ogrožanje obstoja teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti.
Prepovedano je posedovanje, prevažanje, prenašanje, prodaja, zamenjava in ponujanje za prodajo ali zamenjavo zavarovanih vrst gliv, odvzetih iz narave.
Z globo od 250 do 2.500 € se za kršitev zgoraj navedena določila kaznuje posameznik.
Seznam zavarovanih prostoživečih vrst gliv
|
- knežja mušnica, karželj (blagva), |
- orjaška plešivka |
- tribarvna velepodvihanka |
|
- velikoluska mušnica, |
- počrnela bolinka |
- močvirska kapica |
|
- pomladanska mušnica, |
- kolobarna dvovenčnica |
- rdeči prekatnik |
|
- lepljivi zlatopor, |
- navadna mrežnica |
- čopasta ščitovka |
|
- dupainov goban, |
- nagubana koprenka |
- hrastov luknjičar |
|
- dišeči goban |
- drobljivi kožozob |
- navadni porfirnik |
|
- kraljevi goban |
- kačonova glavatka |
- zvarova golobica |
|
- vražji goban |
- svetlikava pološčenka |
- krokodilja kolobarnica |
|
- težki goban |
- jelkov bradovec |
- češki smrčkovec |
|
- gorska bondarčevka |
- koralasti bradovec |
- poveznjeni smrčkovec |
|
- rumeni privihanec |
- resasti bradovec |
- čokata žilolistka |
|
- jelov privihanec |
- rdeča usnjevka |
- velika zraščenka |
|
- lekarniška macesnovka |
- mehka skutovka |
- glavata velepodvihanka |
|
|
|
- žlahtni dedek |
Prepoved vožnje in ustavljanja/parkiranja v naravnem okolju v skladu z Zakonom o ohranjanju narave, ZON (na zakon)
V naravnem okolju je prepovedano voziti, se ustavljati ali parkirati (ne velja za registrirane gozdne ceste), razen na za to določenih mestih ali objektih (ne velja za lastnike zemljišč, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost).
Dovoljeno je parkiranje do 5 m izven vozišča, če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča in če parkirano vozilo ne moti prometa, 28.b. člen ZON..
Z globo od 1.000 do 2.000 € se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.
Nepravilno parkiran avtomobil z obvestilom nadzorne službe JZ KPG
Več o neposrednem nadzoru v naravi na območju Krajinskega parka Goričko lahko preberete na naši spletni strani www.park-goricko.org v zavihku neposredni nadzor v naravi ali skenirajte QR kodo.
Naravovarstveni nadzornik v Javnem zavodu Krajinski park Goričko je dosegljiv na e-naslovu: nadzornik@goricko.info, ali na mobilni številki 041 670 956
