Sodelujte pri monitoringu čmrljih matic tudi v letu 2026
Pridružite se akciji Društva Čmrljica. S sodelovanjem boste pomagali ugotoviti, kdaj so posamezne vrste čmrljev dejavne, kako pogoste so, kakšna je njihova razširjenost v Sloveniji ter na katerih rastlinah se hranijo. V akciji lahko sodelujete tako, da sporočate, kdaj in kje ste spomladi videli čmrlje matice (ne samo prve) ter na katerih rastlinah so se hranile. Podatke o opaženih čmrljih zbirajo do konca aprila, akcija pa se naslednjo pomlad nadaljuje.
Navodila za sodelovanje in odgovore na najpogostejša vprašanja najdete na spletni strani Društva Čmrljica tukaj.
Logotip akcije Pru čmru. Avtorica: Jasna Andrić
Pomembno je, da se akciji pridružimo tudi v Krajinskem parku Goričko. Čmrlji imajo ključno vlogo pri opraševanju travniških, sadnih in kmetijskih rastlin, zato so dragocen pokazatelj stanja v naravi. Z zbiranjem podatkov na območju Goričkega prispevamo k boljšemu razumevanju stanja opraševalcev ter k načrtovanju ukrepov za njihovo varstvo in ohranjanje življenjske pestrosti.
Čmrlj K. Malačič
Divji opraševalci, med njimi tudi čmrlji, so izjemnega pomena za človeka. Opraševanje rastlin je ključno pri pridelavi hrane. Od opraševanja žuželk je vsaj deloma odvisnih približno 80 % kmetijskih in divjih rastlin.
V Javnem zavodu Krajinski park Goričko smo aktivno pristopili k ohranjanju divjih opraševalcev, kar je mogoče z izboljšanjem pogojev za njihovo življenje. Projekt z naslovom Multidisciplinarna krepitev zmogljivosti in razvoj novih rešitev z namenom ohranjanja, varovanja in povečanja števila ogroženih skupin divjih opraševalcev in medonosne čebele v ekosistemu, akronim projekta: BEE(A)WARE, je usmerjen v reševanje skupnih izzivov povezanih z drastičnim zmanjšanjem števila divjih opraševalcev in medonosne čebele na čezmejnem območju Biosfernega območja Mura-Drava-Donava na Hrvaškem in v Sloveniji, nižinskega dela Prekmurja in Krajinskega parka Goričko. Preberite več o projektu tukaj.
