Varstvo metuljev
Ključna ukrepa za ohranjanje predvsem dnevnih vrst metuljev sta ohranjanje cvetočih travnikov ter vrstno pestrih mejic in gozdov. Za večino vrst dnevih metuljev je ključno ohranjanje vrstne pestrosti travnikov, na katerih najde hranilne rastline svojih gosenic večina metuljev. Podobno velja za metulje, katerih gosenice so vezane na gozdna zelišča ter grmovne in drevesne vrste. Vrstno pestrost travnikov ohranjamo s primerno rabo travnikov - čas košnje naj bo prilagojen razvojnemu krogu rastlin, travnikov ne gnojimo oz. jih gnojimo le na nekaj let s hlevskim gnojem ter število košenj prilagodimo rastišču. Intenziviranje travnikov s prekomernim gnojenjem in prepogosto košnjo vodi v vrstno siromašenje travnikov, na katerih prevladujejo pretežno trave in zato niso več primerni kot življenjski prostor metuljev.
Posegi, kot so hidromelioracije, lahko spremenijo vlažnostni režim travnikov ter posledično prav tako spremenijo vrstno sestavo travnikov. Ti posegi ogrožajo mokrotne travnike, ki z izkopavanjem jarkov in osuševanjem izgubljajo vlažnost prsti in z njih sčasoma izginejo vrste rastlin, ki za svoje preživetje potrebujejo vlažno prst. Takšna rastlina je močvirski svišč, ki je gostiteljska rastlina za gosenice metulja sviščevega mravljiščarja.
Metulje suhih travnikov ogroža izginjanje suhih travnikov, ki poleg intenziviranja rabe izginjajo tudi zaradi zaraščanja. Suhi travniki se ob neredni rabi hitro zarastejo z lesnimi vrstami, pri čemer izginejo rastline, kot je materina dušica. Ta je sicer hranilna rastlina velikega mravljiščarja.
Košnja trave se naj izvede na višini vsaj 5-10 cm od tal, saj tako na travniku ostane več jajčec metuljev, saj jih ti večinoma odlagajo na spodnjo stran listov pri tleh. Pokošena trava naj vsaj 1 dan odleži na travniku, da lahko gosenice zlezejo iz rastlin. Spravilo pokošene trave (sena) se naj izvede z nakladalko ali v obliki senenih bal, omotanih z vrvico ali mrežo. Spravilo sveže pokošene trave in suhe trave v plastični foliji za razliko od mreže ne omogoča umika (pobega) gosenicam, ki v takšnih balah poginejo.
Poletna vročina povzroča težave tudi metuljem, ki se poleti v času najvišjih temperatur pogosto skrijejo v senco dreves, zato na travnikih ohranjamo mejice in posamezna drevesa, kamor se bodo lahko živali skrile. Še posebno so posamezna drevesa pomembna na travnikih, ki niso na nobeni strani obdani z mejico, gozdnim otokom ali gozdom.
Uporaba insekticidov škodljivo vpliva tudi na (neciljne) vrste metuljev. Čeprav je med metulji nekaj vrst, ki so smatrani kot "škodljivci" in se za njihovo zatiranje uporabljajo insekticidi, te strupene kemične snovi pobijajo tudi druge (koristne) vrste metuljev. Metulji so sicer pomembni opraševalci, zato je previdnost pri uporabi kemičnih sredstev toliko bolj pomembna.
Nočne metulje ogroža tudi umetna svetloba, ki jo oddajajo svetilke javne razsvetljave do posamičnih luči za razstvetljavo objektov. Verjetno ste že kdaj pod ulično svetilko opazovali množico utrujenih nočnih metuljev? Nočni metulji, ki jih privlačita predvsem ultravijolični in moder del spektra svetlobe, se ujamejo v snop svetlobe. V tem času se ne prehranjujejo niti ne razmožujejo ter so bolj izpostavljeni plenilcem. Neprestano letanje v svetlobi metulje pogosto tako izčrpa, da od utrujenosti padejo na tla in poginejo.
Zato je ključno:
- da se razstvetljava ponoči ugaša (vsaj med 23. in 5. uro),
- da osvetljujemo s svetilkami z rumenobelo svetlobo (brez UV in modrega dela spektra),
- da svetilke ne svetijo nad vodoravnico, saj s tem zmanjšujemo svetlobno onesnaženje v okolici svetil.
