Travniški postavnež

Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) velja za eno od najredkejših in hkrati eno od najbolj ogroženih vrst metuljev v KPG. Do 4,5 cm velik metulj iz družine pisančkov ima zgornjo stran kril oranžno-rjavo lisasto in značilni vzorec črnih pik na spodnji strani kril. Je enogeneracijska vrsta, kar pomeni, da se odrasli metulji pojavijo le enkrat na leto v obdobju od sredine maja do sredine junija. Samice jajčeca odlagajo v velikih skupkih na spodnjo stran listov travniške izjevke (Succisa pratensis). Gosenice so sprva svetle barve in kasneje črne ter zrastejo do 2,7 cm. Gosenice se poleti in jeseni združujejo skupine v gostih varovalnih mrežah ("gnezda"), zimo preživijo kot gosenice pod rozetami listov in spomladi nadaljujejo kot solitarne gosenice. Konec aprila se zabubijo. Hranilne rastline gosenic so travniška izjevka na vlažnih travnikih, kot je primer v KPG. Na zahodu Slovenije živijo na bolj suhih travnikih, kjer se gosenice hranijo z navadnim grintavcem (Scabiosa columbaria), njivskim grabljiščem (Knautia arvensis) in redkeje tudi s trpotci, naprstci in jetičniki. Odrasli metulji nektar iščejo predvsem na rumenocvetočih rastlinah. 

Razširjen je v Evropi in Aziji. V Sloveniji je sicer splošno razširjen in se pojavlja tudi v višjih legah, vendar je redek. Gorička populacija velja za izolirano. Najbližja populacija je v NP Őrség, kjer varstvu postavneža namenjajo veliko pozornosti. Žal je vrsta slabo mobilna in za razširjanje potrebuje travniške kooridorje. 

Ogroža ga predvsem intenziviranje rabe travnikov - prepogosta in prezgodnja košnja ravno v času odlaganja jajčec ter gnojenje travnikov, ki povzroča izginjanje hranilnih rastlin. Ustreza mu pozna košnja in puščanje nekošenih pasov s travniško izjevko, kjer gnezda niso podvžena košnji. Višina rezi bi naj bila na 10 cm. 

    VRH

    X

    Medena dežela, dokumentarni film

    Grad, 14.8.2020 ob 20:30