Strašničin in temni mravljiščar

Strašničin (Phengaris teleius) in temni mravljiščar (Phengaris nausithous) sta metulja iz družine modrinov.

Opis
Strašničin mravljiščar zraste do 3,5 cm, medtem ko je temni mravljiščar za odtenek manjši (do 3,2 cm). Spodnja stran kril strašničinega mravljiščarja je sivorjava z značilnim vzorcem črnih pik z belo obrobo v dveh vzporednih linijah. Temni mravljiščar ima spodnjo stran kril enotno rjave barve z enojnim vzorcem črnih pik. Zgornja stran kril je pri obeh vrstah pri samcih modra, pri temnem je zunanji rob siv. Samici obeh vrst imata zgornjo stran kril rjavkasto.


Strašničin (levo) in temni mravljiščar (desno)   M. Podletnik

Oba metulja sta enogeneracijski vrsti in ob sta razvojno vezana na prisotnost hranilne rastline gosenic - zdravilne strašnice (Sanguisorba officinalis), zato živita na vlažnih in ekstenzivnih travnikih z zdravilno strašnico in gostiteljskimi vrstami mravelj iz rodu Myrmica (najpogosteje je to vrsta Myrmica rubra). Pojavljata se lahko tudi na travnikih v zaraščanju, jarkih, cestnih robovih in nasipih, kjer uspeva hranilna rastlina gosenic. 


Mokroten travnik z obilico zdravilne strašnice   M. Podletnik

Razmnoževanje obeh vrst je tako odvisno od prisotnosti obeh ključnih elementov -  prisotnosti zdravilne strašnice ter prisotnosti določenih vrst mravelj. Odrasli metulji odložijo jajčeca na cvetove zdravilne strašnice, s katerimi se nato izležene gosenice prehranjujejo dva do tri tedne, nato gosenice zlezejo na tla, kjer z vonjem privabijo mravlje iz rodu Myrmica in te jih odnesejo v svoja mravljišča (zaradi vonja jih mravlje zamenjajo za svoje ličinke), kjer se gosenice hranijo z mravljim zarodom in nato v mravljišču preživijo zimo. V mravljišču se zabubijo. Ko se preobrazijo v odrasle metulje, več ne oddajajo vonja, zato morajo hitro pobegniti iz mravljišča.


Gosenica mravljiščarja prve tedne življenja preživi v cvetu zdravilne strašnice   G. Domanjko

Razširjenost
Razširjenost obeh vrst je evrazijska. V Sloveniji je strašničin mravljiščar razširjen po nižinah (Goričko, Pomurje, Slov. gorice, Dravinjska dolina, Ljubljanjsko barje, porečje Nanoščice in Pivke), medtem ko je temni mravljiščar razširjen le v nižinskem pasu SV dela države (Goričko, Murska ravan, Slovenske gorice, Dravska in Dravinjska dolina, Celjska in Savinjska dolina).

Varstveni status
Obe vrsti imata status ranljive vrste (kategorija V). Ogroža jih izginjanje primernih življenjskih okolij zaradi izginjanja vlažnih travnikov (premena v njive, intenziviranje travnikov, gnojenje travnikov) ter fragmentacija habitata na način, da postajajo populacije med seboj preveč oddaljene. Varstveni ukrepi obsegajo ohranjanje ekstenzivnih vlažnih travnikov, kjer uspeva zdravilna strašnica. Preprečuje se intenziviranje travnikov in izvajanje hidromelioracij, ki povzročijo izginjanje hranilne rastline. Pomembno je tudi preprečevanje zaraščanja travnikov, predvsem s tujerodnimi invazivnimi vrstami, ki onemogočajo razvoj zdravilne strašnice. Pomemben je čas košnje travnikov z zdravilno strašnico - košnja se naj izvede pred 15.6. ali po 1.9., saj to omogoči razvoj in cvetenje hranilne rastline, kamor lahko metulji v juliju in avgustu odložijo jajčeca. Pomaga tudi puščanje pasov z zdravilno strašnico, ki se v tem obdobju ne kosijo. 


Puščanje pasov z zdravilno strašnico ob poletni košnji omogoča metuljem razmnoževanje   G. Domanjko 
 

    top