Hribski škrjanec

Na slemenih gričevij v marcu in aprilu ob jutranjem svitu slišimo značilno melodično petje lū-lū-lū-lū-lū- toolooeet toolooeet toolooeet redkega in ogroženega hribskega škrjanca (Lullula arborea).

Opis
Do 15 cm velik in do 35 g težak ptič iz družine škrjancev ima razpon peruti do 30 cm. Perje je rjave barve, na glavi ima izrazito belo nadočesno črto in manjšo perjanico, ki ni nujno vidna. Pogosto prepeva z vrhov dreves. Značilno prepevanje je namenjeno označevanju teritorijev in privabljanju samic, lahko ob milih zimah slišimo že februarja.


Hribski škrjanec
Avtor posnetka: dr. Tomi Trilar
Slovenski arhiv živalskih zvokov, Prirodoslovni muzej Slovenije

Živi do 5 let. Ptico prepoznamo po značilnem "undulirajočem" letu - t.j. ko med letom v enakomernih intervalih zloži krila in se spiralno spušča. 


Hribski škrjanec pogosto poje z izpostavljenih mest kot so žice ali vrhovi dreves   G. Domanjko

Gnezdenje
Gnezdo si par splete iz trave, mahu in korenin v manjši kotanji na tleh suhih travnikov ali kot je bilo ugotovljeno v raziskavi na Goričkem, na njivah z ozimnim žitom. Samica vanj znese 3-5 belih jajc z rjavimi madeži, ki jih nato vali 13-15 dni. Mladiče hranita oba starša naslednjih 11-13 dni. Par ima dva zaroda letno.


Gnezdo z mladiči hribskega škrjanca v ozimnem žitu   M. Podletnik

Prehrana  
Na jedilniku hribskega škrjanca se najpogosteje znajdejo žuželke in pajki, pozimi jih nadomestijo semena in zeleni deli rastlin. Je delna selivka, ki se seli v primeru hudih zim. Ob milih zimah posamezne ptice celo prezimijo. Življenjsko okolje hribskega škrjanca je polodprta krajina - od svetlih borovih gozdov do kulturne krajine s travniki, med katerimi prevladujejo suhi ekstenzivni travniki z redko, vendar raznoliko zeliščno vegetacijo. Za izredno pomembne značilnosti prehranjevalnega habitata so se izkazale zaplate golih tal ali zelo nizke vegetacije. 


Zaplate golih tal so pomembna prehranjevalna mesta hribskega škrjanca   M. Podletnik 

Razširjenosti in varstveni status
Ima evrazijsko razširjenost. Populacije v Evropi in Sloveniji so v strmem upadu. V Sloveniji je populacija ocenjena na 3300-4400 gnezdečih parov. Hribski škrjanec je v Sloveniji razširjen  v dveh zgoščinah - na SZ strani države na območju Vipavske doline, Krasa, Snežnik-Pivška in južna pobočja Trnovskega gozda. Druga zgoščina je Krajinski park Goričko. Populacija na Goričkem se je v zadnjih dvajsetih letih zmanjšala za 80 %. 

Ogroža ga predvsem izguba habitata zaradi intenzifikacije kmetijske rabe. Suhi travniki na pobočjih se intenzivirajo zaradi gnojenja, prepogoste košnje ali mulčenja, izginjajo posamezni grmi in drevesa ter mejice, travnatih pasov med njivskimi površinami pogosto več ni. Na drugi strani se suhi travniki zaradi majhne donosnosti opuščajo in posledično zaraščajo v gozdne sestoje. Na slemenih teh gričev so naselja, zato zaradi njihovega širjenja in izgradnje različne infrastrukture naselij prihaja do dodatnih izgub habitatov.
Ima status močno ogrožene vrste (E2) in je v Sloveniji zavarovan. Je tudi kvalifikacijska vrsta območja Natura 2000 Goričko.   

Raziskave in poročila

 Poročilo o popisu 120 naključnih točk za hribskega škrjanca (Lullula arborea) na Goričkem v letu 2018. DOPPS, 2018.

 Poročilo o ugotavljanju rabe habitata hribskega škrjanca (Lullula arborea) za določitev varstveno prioritetnih površin na območju Natura 2000 Goričko v letu 2018.  DOPPS, 2018.

 Poročilo o ugotavljanju rabe habitata hribskega škrjanca (Lullula arborea) na območju Natura 2000 Goričko v letu 2019. DOPPS, 2020. 

 Poročilo o ugotavljanju rabe habitata hribskega škrjanca (Lullula arborea) na območju Natura 2000 Goričko v letu 2020. DOPPS, 2021.