Varovani življenjski prostori

Direktiva o habitatih poleg varstva živalskih in rastlinskih vrst določa tudi varovanje v evropskem merilu ogroženih življenjskih prostorov. Ti so v sistemu Natura 2000 opredeljeni kot habitatni tipi. Habitatni tip je tip življenjskega prostora in gre za preprosto ločljivo enoto z značilnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Habitatni tipi se delijo v več nivojev. Razlike med osnovnimi habitatnimi tipi so očitne, bolj podrobna členitev znotraj posameznih kategorij pa zahteva prepoznavanje posameznih vrst oziroma rastlinskih združb. Na območju Natura 2000 Goričko aktivno varujemo 7 habitatnih tipov oziroma življenjskih prostorov. 

Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk) (HT 6210*)

Suha travišča na zmerno suhih in s hranili revnih tleh, ki so košena 1-2x letno. Spomladi so zaradi razmeroma velikega števila vrst zelo pisani. Ta tip travnika so pogosto rastišče kukavičevk in takrat te travnike varujemo prednostno. Na Goričkem se pojavlja le na kislih peščenih podlagah. Značilne vrste so: navadni svinjak (Hypochaeris radicata), brazdnatolistna bilnica (Festuca rupicola), navadna migalica (Briza media), rumenkasti ovsenec (Trisetum flavescens), srednji trpotec (Plantago media), srhki klinček (Dianthus armeria) in deltasti klinček (Dianthus deltoides). 


Spomladi na suhih travnikih zacvetijo kukavice (foto: M. Podletnik)

Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) (HT 6410)

Travniki, ki uspevajo na tleh, kjer vsaj občasno zastaja voda (ob vodotokih ali na slabo prepustnih tleh). Tla so negnojena in z malo hranili. Značilne vrste so: trstikasta stožka (Molinia arundinacea), rušnata masnica (Deschampsia caespitosa), travniška izjevka (Succisa pratensis), srčna moč (Potentilla erecta), navadni čistec (Betonica officinalis), močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe), pehtranov rman (Achillea ptarmica), barvilna mačina (Serratula tinctoria), bledi šaš (Carex pallescens), sibirska perunika (Iris sibirica), rumena maslenica (Hemerocallis lilioasphodelus).


Rumena maslenica in sibirska perunika na mokrotnih travnikih HT 6410 (foto: K. Malačič)

Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis)(HT 6510)

Vlažni gojeni travniki z zmerno pognojenimi tlemi, ki so košeni 2-3x letno. Travniki z veliko vrstami rastlin, ki so značilni za kulturno krajino nižinskih predelov Srednje Evrope. Značilne vrste so: plazeča zlatica (Ranunculus repens), kukavičja lučca (Lychnis flos-cuculi), travniški lisičji rep (Alopecurus pratensis), volnata medena trava (Holcus lanatus), travniška bilnica (Festuca pratensis), navadna latovka (Poa trivialis), navadni jajčar (Leontodon hispidus), zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis), njivsko grabljišče (Knautia arvensis), okroglolistna pijavčnica (Lysimachia nummularia) in črna detelja (Trifolium pratense). 


Nižinski ekstenzivni travniki se na Goričkem pojavljajo v bolj suhi in bolj vlažni obliki (foto: G. Domanjko)

Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae)) (HT 91E0)

Združbe belih vrb (Salix alba) in črnih jelš (Alnus glutinosa) z jeseni se pojavljajo ob vodotokih, v mokrotnih dolinah in na povirjih. Ta habitatni tip zajema tudi nižinska črnojelševja v dolinah potokov. Največji in najbolje ohranjen sestoj belovrbovja na Goričkem uspeva na severnem delu Ledavskega jezera. Hkrati je ta habitatni tip izmed vsem gozdnih najbolj ogrožen zaradi sprememb vrstne sestave, regulacije vodotokov in podnebnih sprememb. 


Na povirnih delih potokov uspeva nižinsko črnojelševje (foto: M. Podletnik)

Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion) (HT 91L0)

Gozdovi hrasta gradna (Quercus petraea) in belega gabra (Carpinus betulus), ki uspevajo predvsem na bogatih in globokih tleh po dolinah. Zaradi izsekavanja in steljarjenja v preteklosti se je razširjenost tega tipa gozdov na Goričkem zelo skrčila.


Gozdovi hrasta gradna in belega gabra uspevajo v dolinah (foto: G. Domanjko)

Bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum) (HT 9110)

Bukovi gozdovi na zmerno zakisanih rastiščih gričevnatih predelov Slovenije. Bukvi (Fagus sylvatica) sta primešana rdeči bor (Pinus sylvestris) in graden (Quercus petraea). V zeliščni plasti so prevladujejo bekice, praproti in trave, pojavlja se borovnica (Vaccinium myrtillus). Bukovi gozdovi so sekundarnega nastanka in uspevajo na slabših rastiščih na strmejših predelih. 


Bukovi gozdovi so pomembni habitat Natura 2000 vrst kot je črna žolna (foto: G. Domanjko)

Oligotrofne do mezotrofne stoječe vode  z amfibijskimi združbami razredov Litorelletea uniflorae in/ali Isoëto-Nanojuncetea (HT 3130)

Izjemno redek HT, ki je bil v največjem obsegu popisan prav na Ledavskem jezeru. Gre za pionirske združbe blatnih ali peščenih polojev, ki se pojavijo le na prehodnih rastiščih (občasno poplavljeni predeli zaradi nihanja vodostaja vode). Značilne vrste so: polegla lindernija (Lindernia procumbens), blatnica (Limosella aquatica), Michelijeva ostrica (Cyperus michelianus), iglasta sita (Eleocharis acicularis) in črnordeča ostrica (Cyperus fuscus). 

    top

    X

    Grad je do nadaljnjega zaprt za ogled

    24.10.- 30.11.2020