Izjemni življenjski prostori

Izjemni življenjski prostori predstavljajo nahajališča redkih rastlin in živali, območja z veliko pestrostjo živih bitij ter območja ohranjenih in značilnih vodnih habitatov. Zaradi svojega velikega pomena so opredeljeni kot naravna vrednota različnih kategorij.

Po svoji zoološki in ekosistemski vrednosti med stoječimi vodami izstopata Ledavsko jezero in Hodoško jezero. Jezero v Kraščih (kot imenujejo domačini Ledavsko jezero) je največja stoječa voda z 80 ha površine. Na severu jezera se je na nanosih reke Ledave v tridesetih letih ustvaril izjemen gozd bele vrbe, ki je zaradi ohranjenosti opredeljen kot ekocelica in je izvzet iz gospodarjenja. Tam so našli bivališče številni detli in vrste, kot je belovrati muhar. Obsežno trstišče gosti pester ptičji svet - čapljico, rakarja, trstnega cvrčalca, mokoža in zelenonoge tukalice. Nad vodno površino spomladi spreletavajo različne vrste čiger med selitvijo na gnezdišča. Nad jezerom so mokrotni travniki v Pertoči opredeljeni kot NV zoološke, botanične in ekosistemske zvrsti, saj so med drugim življenjski prostor bičje in močvirske trstnice ter kozice (Gallinago gallinago).  Hodoško jezero predvsem po zoološki pestrosti ne zaostaja veliko - čopasti in mali ponirki, čapljica in vidra so redni prebivalci zadrževalnika vode Dolenskega potoka. 

V bližini Hodoškega jezera je kot botanična NV opredeljeno rastišče grmičastega dišečega volčina. Nedaleč stran, tik ob madžarski meji, je kot ekosistemska, botanična in zoološka NV opredeljeno območje suhih travnikov na Bejčinem bregu. V dolini so ohranjeni mokrotni travniki z rumeno maslenico in močvirskim sviščem. Obsežni travniki z zdravilno strašnico gostijo množice strašničinih in temnih mravljiščarjev. Vzdolž slemen se travniki spomladi obarvajo v vijolične odtenke cvetov navadne kukavice. Smrdokavra, rjavi srakoper, rjava penica in rumeni strnad so pogosti prizori Bejčinega brega. Nad gozdnimi zaplatami se spreletavata kanja (Buteo buteo) in krokar (Corvus corax). 

Proti vzhodu KP Goričko ob Kobiljanskem potoku ohranjeno območje ekstenzivnih travnikov v Motvarjevcih gostijo morda še zadnje travniške postavneže na Goričkem. Cvetoče travnike obarvajo močvirski svišč, rumena maslenica, sibirska perunika, travniška izjevka (Succisa pratensis), pehtranov rman (Achillea ptarmica), vodni grint (Senecio aquaticus) in barvilna mačina (Serratula tinctoria). Na vrhu pepelnatosivih vrb poseda (Salix cinerea) rjavi srakoper, medtem ko se rečni cvrčalec, močvirska trstnica in rjava penica skrivajo v zavetju goste gručaste krošnje. Vegetacijsko podobni travniki uspevajo tudi nekaj km vzhodneje v Kobilju, vendar se na tamkajšnjih travnikih pojavljata še dve botanični redkosti na Goričkem -  čudoviti klinček (Dianthus superbus) in brstični kamnokreč (Saxifraga bulbifera).

Na zahodnem delu Goričkega, v Cankovi in v Pertoči, sta zaradi botanične vrednosti kot NV opredeljeni dve rastišči gorskega narcisa