BEE(A)WARE Zaključujemo s pripravo Strateškega načrta za trajnostno ohranitev opraševalcev
G. Domanjko, 17. 2. 2026
V Javnem zavodu Krajinski park Goričko (JZ KPG) smo v sodelovanju z Zavodom Logarica uspešno zaključili serijo 12 delovnih srečanj, ki so potekala ob koncu lanskega leta in januarja letos. Srečanja so bila organizirana v okviru čezmejnega projekta BEE(A)WARE, njihov glavni namen pa je bila priprava Strateškega načrta za trajnostno ohranitev divjih opraševalcev in medonosne čebele. Načrt se osredotoča na pilotno območje Krajinskega parka Goričko ter čezmejnega Biosfernega območja Mura-Drava-Donava.
Delovnih srečanj so se udeležili člani čebelarskih društev in drugi zainteresirani G. Domanjko
Ključna opažanja in predlogi za varstvo opraševalcev
Udeleženci srečanj, ki so vključevali različne ciljne skupine, so podali dragocena opažanja in konkretne predloge, ki jih bomo vključili v končni strateški načrt:
1. Ustrezno upravljanje s travniškimi površinami
• Košnja namesto mulčenja: Lastniki naj travnike v prihodnje kosijo, namesto da bi jih mulčali. Za ohranjanje opraševalcev je ključno, da se travniki kosijo dvakrat letno, biomasa pa se z njih dosledno odstrani.
• Spodbujanje živinoreje: Pristojna ministrstva bi morala uvesti ali razširiti ukrepe za ohranjanje živinoreje (predvsem govedoreje), ki posredno spodbuja ustrezno rabo travnikov.
• Subvencioniranje v nižinskem delu: V nižinskem delu Prekmurja bi bilo treba košnjo subvencionirati v večji meri, tudi na območjih izven mreže Natura 2000. Kot primer dobre prakse so izpostavljena kmetijsko-okoljska plačila (npr. KOPOP MET, KOPOP HAB in Gorički travniki), ki jih že lahko prejemajo lastniki na Goričkem.
2. Urejanje vodotokov in obvodnih prostorov
• Zasaditev in varovanje mejic: Ob vodotokih je treba zasaditi avtohtona drevesa in grmovnice, ki služijo kot prehranjevalni habitat. Omejiti je treba redčenje in izsekavanje obstoječih mejic.
• Boljša komunikacija z Direkcijo RS za vode: Potreben je napredek pri vzdrževanju visokovodnih nasipov ob Muri in drugih vodotokih. Namesto mulčenja se predlaga košnja z odstranitvijo biomase, kar bi zagotovilo več cvetočih površin v kmetijsko intenzivnem delu Prekmurja.
• Viri pitne vode: Za napajanje čebel samotark, medonosnih čebel in čmrljev v sušnih obdobjih se predlaga izkop novih manjših mlak ter obnova obstoječih.
Pri nastajanju načrta je pomembno medinstitucionalno sodelovanje - predstavitev na ZRSVN v Mariboru G. Domanjko
3. Strokovno sodelovanje in prostorsko načrtovanje
• Izbor avtohtonih rastlin: Strokovnjaki naj opredelijo najprimernejše avtohtone (domorodne) rastline, ki bi jih kmetje vključevali v ozelenitve in kolobarjenje na njivah.
• Občinski prostorski načrti: Javne zelene površine, travniki in mejice naj se v občinskih načrtih opredelijo kot enote urejanja prostora (EUP) s posebno določeno rabo.
• Izobraževanje: Potrebnih je več strokovnih delavnic in srečanj s krajevnimi skupnostmi ter drugimi deležniki, ki upravljajo z zemljišči ob vodotokih.
Z vključitvijo teh ukrepov v Strateški načrt bomo vzpostavili dolgoročne temelje za preživetje opraševalcev in ohranitev biotske raznovrstnosti v naši regiji.
Vabimo vas k spremljanju naših novic, kjer bo kmalu objavljen tudi končni Strateški načrt za trajnostno ohranitev divjih opraševalcev in medonosne čebel.
