S čistilno akcijo obeležili mednarodni dan gozdov
M. Podletnik, 21. 3. 2024
21. marca obeležujemo mednarodni dan gozdov, ki ga pod okriljem Organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO) vsako leto praznujemo z namenom promocije gozdov ter ozaveščanja o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Letošnji mednarodni dan gozdov poteka pod geslom »Gozd in inovacije – nove rešitve za boljši svet«.
Na osrednjem Goričkem so pogosti kisloljubni gozdovi rdečega bora in pravega kostanja M. Podletnik
Gozdovi v Sloveniji in na Goričkem
V Sloveniji gozd prerašča 58 % površja, kar nas po gozdnatosti uvršča na tretje mesto v Evropski uniji, takoj za Švedsko in Finsko. Večji del, 76 % predstavljajo gozdovi v zasebni lasti, 21 % gozdov je v lasti države in 3 % gozdov je v lasti občin. Gozd na območju Krajinskega parka Goričko prekriva 45 % površine. Povprečna lesna zaloga v goričkih gozdovih je okoli 300 m3/ha. Med drevesnimi vrstami je najpogostejši rdeči bor, sledita mu bukev in hrast, manj je navadnega gabra in drugih listavcev. Po lastnini prevladujejo zasebni gozdovi, ki jih je več kot ¾. Zaradi povprečne gozdne posesti, ki je manjša od enega hektarja, ter velike lastniške razdrobljenosti je gospodarska izkoriščenost zasebnih gozdov slaba.
Za območje Natura 2000 Goričko so kvalifikacijski trije gozdni habitatni tipi:
HT 91L0 ‒ ilirski hrastovo‐belogabrovi gozdovi (Erythronio‐Carpinion),
HT 9110 ‒ bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum)
in HT 91E0 ‒ obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (Alno‐Padion, Alnion incanae, Salicion albae)*, ki je prednostno varovan in je zanj predpisana posebna skrb.
Ilirsko hrastovo-belogabrovje G. Domanjko
Gospodarjenje z gozdovi vpliva na gozdne habitatne tipe, predvsem pa na 10 kvalifikacijskih vrst Nature 2000 in druge zavarovane vrste rastlin in živali, za katere je gozd življenjski prostor.
Čist gozd je zdrav gozd
Ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov smo zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko z namenom izboljšanja videza in zdravja gozda ob občinskih cestah skozi gozdove pobrali odpadke na dolžini več kot 8,7 km. Poleg vizualne degradacije okolja predstavljajo odpadki v okolju potencialno nevarnost za živa bitja, ki se lahko vanje ujamejo, hkrati pa odpadki, predvsem nevarni, predstavljajo tudi nevarnost za vodne vire. Hkrati želimo z akcijo spodbuditi domačine in obiskovalce k ohranjanju čistega in zdravega okolja.
V bližini cest se na žalost najdejo tudi večji kosovni odpadki
Največ odpadkov ob cestah še vedno predstavlja embalaža, kot so pločevinke piva in energijskih pijač, različnih plastenk ter manjših prigrizkov. V letošnji akciji smo s skupnimi močmi zaposlenih v zavodu nabrali več kot 18 polnih vreč odpadkov, ki smo jih predali pristojnim službam.
Rezultat čistilne akcije
Za sodelovanje pri organizaciji čistilne akcije se zahvaljujemo Občini Puconci in Občini Grad.
Mednarodni dan gozdov 2024: Gozdovi in inovacije - nove rešitve za boljši svet
Ključni poudarki ob letošnjem mednarodnem dnevu, ki se nanašajo na inovacije pri upravljanju in rabi gozdov so (povzeto po ZGS):
- Z inovacijami in novimi tehnologijami lahko še natančneje usmerjamo razvoj gozdov in spremljamo njihovo stanje. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije pri svojem delu vse več uporabljajo nove tehnologije, kot daljinsko zaznavanje podatkov in digitalizacija delovnih procesov, s katerimi lahko še natančneje določajo potrebne ukrepe gospodarjenja z gozdovi. Tako so lahko ob lanskih ujmah, ki so poškodovale obsežne površine gozdov, na primer z brezpilotnimi letalniki varneje in natančneje določili obseg in poškodovanost gozdov. S tako pridobljenimi podatki lahko vse ukrepe za sanacijo gozdov bistveno bolje in hitreje načrtujemo in izvajamo kot brez uporabe sodobnih tehnologij.
- Proti krčitvam in degradaciji gozdov tudi z novimi tehnološkimi rešitvami. Satelitski posnetki in inovacije na področju brezpilotnih letal spreminjajo način upravljanja in zaščite gozdov, kot na primer omogočajo hitrejše odkrivanje obsežnih krčenj gozdov v amazonskih pragozdovih. Tehnološke inovacije pomagajo pri odkrivanju in gašenju gozdnih požarov, zaradi katerih po svetu letno izgubimo kar 70 milijonov hektarjev gozdov. Sodobne tehnologije so bile uporabljene tudi v največjem gozdnem požaru v zgodovini Slovenije leta 2022, ko je na goriškem Krasu zgorelo dobrih 3700 hektarjev površin, od tega dobrih 2900 hektarjev gozdov.
- Z raziskavami do novih načinov trajnostne uporabe lesa in gozdnih proizvodov. S trajnostno rabo lesa in lesenih izdelkov omogočamo shranjevanje ogljika, ki so ga drevesa uskladiščila v svoji življenjski dobi. V gradbeništvu tako les in alternativni materiali iz dreves že zamenjujejo okoljsko bolj obremenjujoče materiale, kot so beton, jeklo, plastika in sintetična vlakna.
- Leseni izdelki naj bodo iz zakonitih in trajnostnih virov. Potrošniki lahko prispevajo k trajnostni rabi gozdov tako, da izberejo lesne izdelke z oznako ali certifikatom, ki potrjuje, da prihajajo iz zakonitih in trajnostnih virov.
- Gozdovi so bistveni za prihodnost in zdravje planeta ter dobro počutje ljudi. Gozdovi pokrivajo skoraj tretjino zemeljske površine in ljudem zagotavljajo dobrine, kot so les, gorivo, hrana in krma, pomagajo v boju proti podnebnim spremembam, ščitijo biotsko raznovrstnost, tla, vodne vire in služijo kot območja, kjer lahko ljudje pridejo v stik z naravo.
