Odstranili netopirsko gvano v treh sakralnih objektih in na gradu Grad
G. Domanjko, 23. 1. 2024
Netopirji na Goričkem in v Sloveniji spadajo med najbolj ogrožene živalske skupine. Neposredno jih ogroža človek z zapiranjem ali mreženjem njihovih preletnih odprtin v znanih zatočiščih ali s preganjanjem iz njihovih zatočišč. Njihova zatočišča so največkrat podstrehe stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij ali podstrehe in zvoniki sakralnih objektov. Posredno pa netopirje ogroža pretirana umetna svetloba ponoči, posek manj vrednih dreves z dupli ali razpokami v gozdovih in v mestnih parkih ter zaraščanje vrstno bogatih travnikov, kjer v času košnje in spravila krme netopirji lovijo žuželke.
Z namenom zagotavljanja ugodnih pogojev za netopirje v znanih zatočiščih in kotiščih v sakralnih objektih, zaposleni v JZ KPG vsako leto, od 2018 naprej, v teh objektih odstranimo netopirsko gvano oziroma iztrebke. Aktivnost prispeva k dobremu sodelovanju med lastniki oziroma upravljavci teh objektov ter JZ KPG.
Gvano smo poskušali odstraniti iz vseh delov zvonika v cerkvi v Kobilju G. Domanjko
Tako smo decembra in januarja odstranili netopirsko gvano v cerkvi Marijinega vnebovzetja pri Gradu, kapeli pri pokopališču v Vučji Gomili, cerkvi Sv. Martina na Kobilju in v zvoniku gradu Grad. V njih so v spomladanskem in poletnem času najpomembnejša znana zatočišča in kotišča dveh vrst netopirjev v Krajinskem parku Goričko: navadnega netopirja (Myotis myotis) in malega podkovnjaka (Rhinolophus hipposideros).
V teh objektih je v letu 2023 našlo zatočišče več kot 1.500 netopirjev. Razen v Kobilju se je število netopirk z mladiči v vseh omenjenih zatočiščih in kotiščih povečalo. Skupaj smo v teh kotiščih odstranili 113 kg netopirskega gvana, manj kot leto pred tem. Čeprav bi zaradi večjega števila netopirjev moralo biti več gvana, temu ni vedno tako.
V 2023 je štela porodniška skupina v kapeli v Vučji Gomili skoraj 500 netopirk navadnega netopirja G. Domanjko
Netopirji v zatočišča ne priletijo vsako leto ob istem času in se tam ne zadržijo enako časovno obdobje. To je posledica vsakoletnih vremenskih sprememb, kar neugodno vpliva na netopirje. Gvano se bo namenilo za boljšo rast sadnih dreves in grmovnic, ki smo jih v preteklih letih na Goričkem zasadili za namene vzpostavitve travniških visokodebelnih sadovnjakov in mejic oziroma živic v kulturni krajini.
