Goričko na mednarodnem srečanju za ohranitev zlatovranke v Evropi
G. Domanjko, 4. 12. 2023
Predstavnik Javnega zavoda Krajinski park Goričko (JZ KPG), Gregor Domanjko, se je na povabilo nevladne organizacije OTOP-BirdLife Poljska udeležil mednarodnega srečanja namenjenega predstavitvi ukrepov in izmenjavi izkušenj za ohranitev zlatovranke v Evropi. Mednarodno srečanje je potekalo v Varšavi, kjer so predstavili stanje in trende v posameznih državah glede števila gnezdečih parov zlatovrank ter ukrepe, ki se izvajajo za njeno ohranitev.
Laimonas Sniauksta o stanju zlatovranke v Litvi G. Domanjko
V prejšnjem stoletju splošno razširjena vrsta ptice je konec 80-ih in 90-ih doživela drastičen upad števila gnezdečih parov. O vzrokih za njeno upadanje pri nas in v srednji Evropi si lahko preberete tukaj. Švica, Nemčija, Češka, Švedska in Estonija so države, v katerih zlatovranka ne gnezdi več. Na srečanju je več predstavnikov naravovarstvenih organizacij predstavilo in poudarilo nameščanje gnezdilnic za zlatovranke, kot uspešen ukrep za povečanje števila gnezdečih parov. Po besedah Otta Szekeresa iz društva Riparia iz Vojvodine, se je po zaslugi nameščenih gnezdilnic število gnezdečih parov zlatovrank iz 20 v letu 2000 povečalo na 450 parov v letu 2023. Bela Tokody iz MNE-BirdLife Madžarska je poročal, da so v okviru projekta LIFE v osrednjem in jugovzhodnem delu Madžarske namestili 2.280 gnezdilnic tipa Schwegler in 800 gnezdilnic na zahodu Romunije. Večina od 2.500 parov zlatovrank, ki so letos gnezdile na Madžarskem, naj bi gnezdilo v gnezdilnicah, nameščenih pretežno na električnih drogovih. Podoben ukrep je bil izveden tudi v Srbiji. Za izboljšanje stanja ohranjenosti zlatovrank so v Romuniji med drugim sadili topole, v katerih bodo v prihodnosti nastala naravna dupla za gnezdenje zlatovrank. Matej Repel iz Slovaške je povedal, da zlatovranka od leta 2020 ponovno gnezdi na manjšem območju blizu meje z Madžarsko. Gre za prvi primer ponovne gnezditve zlatovranke v eni izmed evropskih držav, potem ko so jo že uvrstili na seznam izumrlih vrst ptic. V letu 2023 je tako v gnezdilnicah, ki so bile nameščene za zlatovranko na območju z večjimi sklenjenimi površinami travnikov in pašnikov, gnezdilo 17 parov. Na teh površinah zlatovranke najdejo dovolj hrane: večje kobilice, bramorje, miši, voluharje, belouške, kuščarje idr.
Gregor Domanjko o ukrepih za ptice kmetijske krajine na Goričkem Bela Tokody
Na žalost število gnezdečih parov zlatovranke še naprej stagnira ali upada. V Črni Gori tako gnezdi 14 parov, v Latviji 13, v Litvi 8, na Poljskem 5 in v Avstriji samo 2 para zlatovrank. Stanje zlatovranke v Sloveniji je predstavil Gregor Domanjko iz JZ KPG. Povedal je, da je zlatovranka v Sloveniji izumrla, čeprav je bilo od leta 2014, od kar je zadnjič gnezdila v dolini reke Ledave na Goričkem, več kot 25 opazovanj po različnih delih Slovenije. Gnezdenja žal ni bilo mogoče potrditi. Predstavil je različne ukrepe, ki so jih v zadnjih 8 letih izvedli na Goričkem za izboljšanje stanja ohranjenosti ptic kmetijske krajine. Več o ukrepih tukaj.
Madžarski kolegi so na srečanju med drugim predstavili tudi karte modeliranja ustreznosti habitata za zlatovranko. V skladu z njihovimi napovedmi bi se lahko zlatovranka iz osrednjega in vzhodnega dela Madžarske, kjer ima že zdaj zelo dobre pogoje za življenje, v naslednjih 10 do 20 letih razširila po celotni državi. Ob ugodnih življenjskih pogojih bi lahko zlatovranke začele gnezditi tudi preko meje: v Sloveniji, na Slovaškem in Hrvaškem.
Ob koncu srečanja v Varšavi so se udeleženci pogovarjali tudi o možnostih sodelovanja v čezmejnih projektih z namenom izvedbe določenih naravovarstvenih ukrepov za zlatovranko, kot so nameščanje dodatnih gnezdilnic, sklepanje pogodb z lastniki travnikov za njihovo ohranjanje, sajenje posamičnih dreves idr.
