Zlatovranka – izumrla vrsta
G. Domanjko, 4. 12. 2023
V evropskem merilu je Slovenija med državami z največjo biotsko raznovrstnostjo. Vendar kljub številnim prizadevanjem za varstvo in ohranitev posameznih živalskih vrst in njihovih življenjskih prostorov tudi v Sloveniji nekatere vrste štejemo med izumrle. Ena izmed njih je zlatovranka.
Zlatovranka spada med izumrle živalske vrste pri nas Jure Novak
Zlatovranka je bila v 70-ih in 80-ih splošno razširjena ptica Slovenskih goric in Prekmurja. Naseljevala je predvsem nižinske dele dolin, kjer je na ekstenzivno rabljenih travnikih našla dovolj hrane. Gnezdila je v duplih debelejših dreves na gozdnih robovih, v mejicah oziroma drevesno-grmovnih pasovih, v posamičnih drevesih v odprti krajini in sadnem drevju travniških visokodebelnih sadovnjakov. V okviru obsežnega združevanja kmetijskih zemljišč in agromelioracij v 70-ih letih prejšnjega stoletja, je bilo veliko travnikov izsušenih, intenziviranih ali preoranih v njive. Številna posamična drevesa z dupli, mejice in visokodebelne sadovnjake so zaradi lažje obdelave tal posekali. S tem je zlatovranka izgubila prostor za gnezdenje in primerna mesta za prehranjevanje. Posledično se je konec 80-ih bistveno in dokazano začelo zmanjševati število gnezdečih parov v Slovenskih goricah in pozneje še v Prekmurju. Število gnezdečih parov se je zmanjševal, dokler ni leta 2005 zadnji par zlatovrank gnezdil na transformatorju v dolini potoka Velka. Z naravovarstvenimi prizadevanji smo leta 2014 na Goričkem bili priča ponovnemu, in do letos zadnjemu, potrjenemu gnezdenju zlatovranke v Sloveniji. Zlatovranka se sicer pri nas še vedno pojavlja, vendar ne gnezdi. Opazimo jo lahko v času spomladanske ali jesenske selitve ptic iz prezimovališč na območja gnezdenja. Nam najbližja območja z gnezdečimi pari zlatovrank so v dolini reke Mirne na Hrvaškem, zahodno od Benetk v Italiji, jugovzhodno od Blatnega jezera na Madžarskem in na avstrijskem Štajerskem v okolici kraja Straden. Ne glede na njen ohranitveni status izumrle, oziroma domnevno izumrle vrste pri nas, smo za zlatovranko, velikega skovika in druge ptice kmetijske krajine na Goričkem v zadnjih 8 letih izvedli številne ukrepe. Več o ukrepih v projektih Gorička krajina in Gorički travniki lahko preberete tukaj.
Kakšno pa je stanje zlatovranke v drugih evropskih državah in kaj delajo druge naravovarstvene organizacije za njeno ohranitev ali izboljšanje stanja, si lahko preberete tukaj.
Viri:
Franc Bračko (ustno november 2023).
Bračko, Franc (1986). Naglo upadanje številčnosti zlatovranke Coracias garrulus v Sloveniji. Acrocephalus, letnik 7, številka 30, str. 49-52.
Denac, Katarina (2015): Pritožba pri komisiji evropskih skupnosti zaradi neizpolnjevanja prava skupnosti.
