Ptice se odpravljajo na jug
M. Podletnik, 12. 9. 2023
Čeprav temperature in vreme v prvih dneh letošnjega septembra ne spominjajo na jesen, se živali že pripravljajo na prihajajočo zimo.
Bele štorklje so povečini že v sredini avgusta zapustile svoja gnezda in se podale na pot proti jugu. V začetku septembra so jate več tisoč štorkelj preletavale ozko morsko ožino Bospor v Istanbulu in nadaljevale pot proti podsaharski Afriki.
Bele štorklje med jadranjem čez Bospor M. Podletnik
V drugi polovici avgusta so Goričko pričeli zapuščati tudi veliki skoviki, smrdokavre, rjavi srakoperji, prepelice, čebelarji in kobilarji. V teh septembrskih dneh svojo pot na jug množično začenjajo kmečke lastovke. V Dolencih smo prejšnji teden za kratek čas lahko opazovali skupinsko zbiranje kmečkih lastovk. Velika skupina je štela več kot 500 kmečkih lastovk, ki so skupinsko počivale na žicah.
Skupina kmečkih lastovk v Dolencih, 6. 9. 2023 G. Domanjko
Posamezne ptice še lahko opazimo tudi v teh dneh, vendar lahko gre v primeru teh opažanj tudi za ptice s severnejših predelov Evrope, ki so se pri nas ustavile le za kratek čas. Mnoge ptice s severne in zahodne Evrope se v teh zgodnje jesenskih dneh selijo čez naše kraje na jug. Vmes se ptice pogosto ustavijo za dan, dva ali nekaj dni ter si naberejo novih moči za nadaljevanje poti. Za ptice so tako pomembna ti. postajališča za ptice selivke, kjer se lahko ptice med selitvijo ustavijo, najedo in spočijejo pred nadaljevanjem naporne in pogosto nevarne poti. Za vodne ptice sta pomembni postajališči Ledavsko in Hodoško jezero.
Ptice se ne selijo na podlagi vremenskih razmer, temveč jih k selitvi spodbuja "notranja biološka ura". Ta je posledica hormonalnih sprememb v izločanju hormona melatonina, na katerega izločanje vpliva dolžina svetlega oz. temnega dela dneva. Krajšanje svetlega dela dneva povečuje količino izločenega melatonina v krvožilni sistem in s tem vpliva na biološki ritem - tudi na spodbujanje selitve. Ptice so pred selitvijo nemirne, poveča se jim lahko tudi nalaganje maščob v telesu.
Glavni razlog, zakaj se ptice sploh selijo niso nizke temperature vreme pozimi, temveč predvsem pomanjkanje hrane. Ptice selivke se hranijo pretežno z žuželkami, katere v hladnem delu leta niso aktivne oz. jih je premalo, da bi lahko ptice preživele. Ptice, ki tudi zimo preživijo v naših krajih pa so povečini vsejede. Poleti, v času gnezdenja, se hranijo z žuželkami, pozimi pa s semeni, sadjem ali z jagodami.
Žerjave od gosi ločimo po daljših nogah, ki pri žerjavih med letom segajo čez rep G. Domanjko
Konec oktobra in novembra pričakujemo selitev jat žerjavov, katerih število se vsako leto povečuje. Seleče žerjave pogosto prej slišimo kot vidimo, saj se med letom žerjavi glasno oglašajo. Podobno kot gosi tvorijo jate v obliki črke V.
V teh jesenskih dneh pa se ne poslavljamo le od ptic, temveč pozdravljamo tudi zimske goste. V začetku oktobra tako na vrhu dreves že opazimo prve velike srakoperje, ki se s severnih delov Evrope preselijo k nam.
Veliki srakoper je zimski gost, ki ga najpogosteje opazimo posedati na vrhovih dreves in grmov G. Domanjko
